Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Orbánove in Wildersove igrice z azilom

Madžarska sicer sledi Nizozemski v zahtevi po izvzetju iz pravil EU o migrantih, a obetov za uspeh prizadevanj ni.
EU je letos po dolgoletnem sprejemanju dobila novo azilno zakonodajo. FOTO: Borja Suarez/Reuters
EU je letos po dolgoletnem sprejemanju dobila novo azilno zakonodajo. FOTO: Borja Suarez/Reuters
19. 9. 2024 | 21:36
19. 9. 2024 | 21:37
5:20

Čeprav je nizozemska vlada, sestavljena po volilni zmagi radikalno desne stranke za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, zahtevala izstop iz azilnega sistema EU, takšna poteza ne more biti kaj več kot politično sporočilo. Po pogodbi o EU politika o migracijah in azilu velja za vse države članice.

Možnost izjeme, tako imenovani opt-out (izvzetje), sta si v preteklosti v pogajanjih izbojevali le Danska in Irska. Kontekst nizozemske odločitve, da v Bruslju »zaprosijo« za izjemo, je ravnanje Nemčije. Tamkajšnja levosredinska vlada kanclerja Olafa Scholza je, sklicujoč se na migracijski pritisk, vpeljala nadzor še na preostalih notranjih schengenskih mejah – z deželami Beneluksa in Dansko. Močno zaostruje tudi azilno politiko. Wilders je v predlogu videl znamenje novega vetra na Nizozemskem, nekakšen mini nexit (nizozemski izstop iz EU).

Nizozemski gotovo ne bo uspelo kmalu dobiti izvzetja iz azilne zakonodaje EU. To bi namreč morali izpeljati v okviru spreminjanja evropskih pogodb. Zadnja reforma je bila izpeljana z lizbonsko pogodbo pred poldrugim desetletjem. Spremembe so politično in tehnično zahteven proces, ki traja več let. Odpiranje pogodb bi bilo kot Pandorina skrinjica, saj bi številne države imele še svoje želje na drugih področjih. Tudi referendumi ne morejo biti izključeni.

Nizozemski desničar Gert Wilder je prepričan, da se je že zgodil nekakšen mini nexit. FOTO: Claudia Greco/Reuters
Nizozemski desničar Gert Wilder je prepričan, da se je že zgodil nekakšen mini nexit. FOTO: Claudia Greco/Reuters

EU pa je letos po dolgoletnem sprejemanju dobila novo azilno zakonodajo, ki se bo začela izvajati čez dve leti. Zagotovila naj bi hitrejše in učinkovite postopke. Tako bi, denimo, migrante, ki ne morejo dobiti pravice do zaščite v EU, z zunanje meje hitro vrnili domov. Druge države članice bi vstopnim državam, kot je Italija, priskočile na pomoč s prevzemom dela prosilcev za azil. Če svojega deleža prosilcev ne bodo prevzele, bi morale plačati 20.000 evrov na osebo.

Sprememb ni pričakovati

Glede na položaj v evropski komisiji ne pričakujejo, da bi azilno zakonodajo lahko kmalu spet spreminjali. Vsaj od velike begunske krize v letih 2015 in 2016 je že tako težava, da se veljavna pravila ne izvajajo. Vstopne države, kot sta Grčija in Italija, so prosilce spuščale naprej proti severu Evrope, čeprav bi morale izpeljati azilni postopek. Na drugi strani ciljnim državam z Nemčijo na čelu ni uspevalo vračati prosilcev v države članice na jugu, ki bi bile morale biti odgovorne zanje.

image_alt
Nemčija s 16. septembrom uvaja nadzor na mejah

Sporočilo nizozemske ministrice za azil Marjolein Faber iz PVV je, da bi morali dobiti nazaj nadzor nad azilno politiko. V nizozemski vladi opozarjajo, da niso več kos položaju, sprejemni centri so prezasedeni, postopki prepočasni, stroški gredo v vrtoglave višine, stalen priliv prosilcev za azil pa da povzroča težave pri zagotavljanju socialnih stanovanj, v zdravstvu in izobraževanju. Omejiti želijo število prihodov, poostrili bodo nadzor na mejah, osredotočili se bodo na vračanja migrantov.

Orbán na bojni nogi z Brusljem

Nizozemsko taktiko je nemudoma posnemala Madžarska. Minister za EU János Bóka je napovedal, da se bodo pridružili Nizozemski pri zahtevi za izvzetje iz azilnih in migracijskih pravil EU, če bi to dovolili pogodbeni amandmaji. V Budimpešti so prepričani, da je treba trdo ukrepati proti nezakonitim migracijam. Madžarski premier Viktor Orbán je že dolga leta v sporu z Brusljem glede azilne politike. Evropska komisija je zaradi kršitve pravil pri sprejemu prosilcev uspešno tožila Madžarsko pred Sodiščem EU.

To ji je junija prisodilo 200 milijonov evrov kazni in še 900.000 evrov za vsak dan neizpolnitve sodbe. Tako se je že nabralo skoraj 300 milijonov. Če Budimpešta globe ne bo plačala, jo bo evropska komisija odbila od proračunskih izplačil, predvidenih za Madžarsko. Povedno je, da se težave še povečujejo med madžarskim predsedovanjem svetu EU. Zaradi Orbánove politike, pa tudi provokativnega srečanja z Vladimirjem Putinom, številne države bojkotirajo neformalna ministrska zasedanja pod vodstvom Madžarske in na srečanje v Budimpešto pošiljajo le nižje predstavnike.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine