
Neomejen dostop | že od 14,99€
Učinkovitejše vračanje zavrnjenih prosilcev za azil v domovino, spoštovanje evropske azilne zakonodaje o odgovornosti vstopnih držav in strožji nadzor na mejah so med poudarki nemške politike v odzivanju na teroristični napad v Solingenu. Primer osumljenega storilca iz Sirije je pokazal, kako azilni sistem v EU ne deluje (več) in da je veliko vprašanje, ali začetek izvajanja nove zakonodaje v praksi čez dve leti veliko spremeni.
V konkretnem primeru nemškim organom Sirca ni uspelo vrniti Bolgariji, ki je bila odgovorna zanj. Tudi roka za predajo niso podaljšali in na koncu je dobil zaščito v Nemčiji. To seveda ni osamljen primer. Po nemških podatkih so leta 2022 v Bolgarijo kot odgovorno državo poskusili vrniti 7732 ljudi. Postopek je bil uspešno končan le v 232 primerih. Na ravni EU je bilo izpeljanih manj kot desetina od 163.415 zahtev za transfer.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji