V nadaljevanju preberite:

Bodeča žica na zunanjih mejah, vračanje migrantov brez urejenega statusa v njihove domovine in vse več mejnega nadzora znotraj schengna, so očitna znamenja zaostrovanje migracijske politike EU, ki se je še pospešilo po političnih premikih v več državah. Na mizah so »inovativne zamisli«, kot so migracijski centri zunaj EU, kjer bi obravnavali prosilce za azil ali organizirali vračanje migrantov domov.

Tudi Poljska je napovedala, da bo zamrznila pravico do azila. Načeloma mora država EU vsakomur, ki pride na mejo, omogočiti pravico do začetka postopka za zaščito. V Varšavi so prepričani, da bi bila zamrznitev pravice najbolj učinkovit odgovor na hibridne napade Belorusije in Rusije, ki uporabljata migrante za poskuse destabilizacije položaja v državah članicah.

V evropski komisiji so kot odgovor na objavo načrtov Varšave opozorili na obveznost iz zakonodaje EU, po kateri morda država prosilcu omogočiti azilni postopek. Nova azilna in migracijska zakonodaja EU, ki se bo začela izvajati leta 2026, sicer dopušča državam nekaj izjem v postopkih v kriznih razmerah. Teoretično bi lahko v primeru grožnje notranje varnosti zamrznile izvajanje azilnih pravil.