Rusija plačala 117 milijonov dolarjev obresti na dolg

21.45 Bela hiša vztraja pri obtožbah o vojnih zločinih

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes novinarjem v State Departmentu povedal, da se strinja s predsednikom Joejem Bidnom, ki je v sredo ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca. Ruske napade na civiliste je označil za vojni zločin. Potrdil je, da je bil v bojih ubit Američan, vendar podrobnosti ni razkril.

Ameriški predsednik Biden naj bi v petek v pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom Peking posvaril pred morebitno pomočjo Rusiji v orožju. Xija naj bi skušal prepričati, naj pomaga pri iskanju miru s pritiskom na Moskvo in ga opozoril, naj si ne drzne pošiljati orožja Rusom.

Blinken je tudi potrdil, da je bil v bojih v Ukrajini ubit Američan, vendar pa podrobnosti ni razkril. New York Post poroča, da je bil ubit 68-letni Jimmy Hill, ki je skupaj z drugimi civilisti čakal v vrsti za kruh v mestu Černigiv. 

20.45 Rusija plačala 117 milijonov dolarjev obresti na dolg

Potem ko je rusko ministrstvo za finance v sredo naročilo plačilo 117 milijonov dolarjev obresti na dve evroobveznici v dolarjih, so po neuradnih informacijah francoske tiskovne agencije AFP v posredniški banki JP Morgan Chase nakazilo prejeli. Rusija se je tako očitno izognila plačilni nesposobnosti, ki bi bila prva v več kot 100 letih. Ministrstvo je sicer naročilo plačilo obresti iz sredstev, ki so zamrznjena v tujini zaradi sankcij po napadu na Ukrajino. Zato ni bilo povsem jasno, ali bodo vlagatelji res dobili svoj denar.

Če bi ZDA blokirale plačilo, za katerega je sicer še 30 dni časa, bi Rusija skušala dolg plačati v rubljih, vendar to po trditvah bonitetne agencije Fitch ne bi veljalo, in Rusija bi bila plačilno nesposobna. Rusija mora obresti na evroobveznice (obveznice, izdane v nedomači valuti v tujini) plačati v dolarjih.

Rusija ne more do približno polovice svojih sredstev, ki so zamrznjena v tujini. Ruski izdajatelji dolžniških vrednostnih papirjev dolgujejo mednarodnim vlagateljem okoli 121 milijard dolarjev. Naslednji obrok dolga zapade v začetku aprila in znaša skupaj več kot dve milijardi dolarjev. Vse tri glavne svetovne bonitetne agencije so ruski dolg že razglasile za visoko tveganega, kar med drugim pomeni, da se Rusija na tujem praktično ne more več zadolževati, razen morda po oderuških obrestih.

20.35 Okoli 130 ljudi rešenih iz gledališča v Mariupolju

Okoli 130 ljudi je bilo doslej rešenih iz kleti gledališča v Mariupolju, ki ga je zadelo rusko bombardiranje. V kleti gledališča naj bi bilo v času napada več sto ljudi. Reševanje naj bi bilo zaradi kaotičnih razmer v obleganem mestu zelo oteženo, poroča Guardian. 

20.00 Svet Evrope začasno prekinil odnose z Belorusijo

Odbor ministrov Sveta Evrope je danes sprejel odločitev o začasni prekinitvi vseh odnosov z Belorusijo zaradi njene aktivne vpletenosti v rusko invazijo na Ukrajino. Belorusija tako ne sme več sodelovati na srečanjih in aktivnosti organizacije, so sporočili iz Sveta Evrope. Odbor je med drugim še odločil, da prekinejo vso tehnično sodelovanje z Belorusijo.

Kljub temu pa nameravajo še naprej ohranjati in celo krepiti odnose z belorusko civilno družbo in opozicijo v izgnanstvu, so dodali.

19.30 Obrambna ministra Slovaške in ZDA o Ukrajini

Obrambna ministra ZDA in Slovaške, Lloyd Austin in Jaroslav Nad sta danes izrazila nadaljnjo podporo Ukrajini. Je pa Austin danes zavrnil možnost neposrednega posredovanja ameriških sil v Ukrajini ali uvedbe območja prepovedi preletov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Slovaški obrambni minister je sicer glede možnosti, da bi Ukrajini podarili zastarele ruske sisteme zračne obrambe S-300 in bojna letala mig-29, poudaril, da vse to še potrebujejo. Letalom Mig-29 bi se lahko tako odrekli šele, ko bodo predvidoma leta 2024 prejeli nova ameriška bojna letala F-16, je pojasnil. Podobno velja za raketne sisteme S-300, ki bi jih lahko dali na voljo Ukrajini, ko bi dobili nadomestne sisteme.

18.05 HRW opozoril na kršitve mednarodnega prava tako ruskih kot ukrajinskih sil

Ruske sile so od začetka invazije na Ukrajino večkrat uporabile kasetno strelivo, je danes sporočila nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW). Po poročilu nevladne organizacije naj bi v nedeljo zaradi kasetnega streliva umrlo devet civilistov, ki so čakali v vrsti za dvig denarja iz bankomata v mestu Mikolajiv na jugu Ukrajine. Čeprav je več kot sto držav ratificiralo pogodbo o prepovedi uporabe kasetnega streliva, pa velike države, kot so ZDA in Rusija, pa tudi Ukrajina, niso podpisnice.

HRW je prav tako ukrajinske oblasti pozvala, naj na družbenih omrežjih in aplikacijah za sporočanje prenehajo objavljati posnetke ujetih ruskih vojakov, ki jih izpostavljajo radovednosti javnosti, zlasti tiste, na katerih so ponižani ali ustrahovani. Takšno ravnanje je jasno prepovedano po mednarodnem pravu in ženevski konvenciji. Poziv je prišel po tem, ko so ukrajinske oblasti vzpostavile kanal Telegram, na katerem objavljajo fotografije in videoposnetke Rusov, ki so bili očitno ubiti ali ujeti. Podobni posnetki so bili objavljeni tudi na računih, ki jih vodi notranje ministrstvo in na računih ukrajinske varnostne službe.

18.00 Iz Mariupolja zbežalo približno 30.000 ljudi

Oblasti v ukrajinskem mestu Mariupolj so danes sporočile, da je iz obleganega mesta pobegnilo približno 30.000 ljudi, vendar ocenjujejo, da jih je v mestu še vedno več kot 350.000. Mariupolj je obkoljen z ruskimi silami in je bil med rusko invazijo deležen najhujšega bombardiranja, poročajo tuje tiskovne agencije.

17.20 Erdogan vabi Putina in Zelenskega v Turčijo

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom ponovno ponudil gostovanje pogovorov z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Srečanje bi po oceni Erdogana lahko privedlo do trajnega premirja in dolgoročne rešitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ukrajinski zunanji minister pa je Turčijo zaprosil, naj bo skupaj s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo porok za vsak prihodnji dogovor z Rusijo. 

16.25 ZN doslej v Ukrajini potrdili smrt 780 civilistov

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 780 civilistov. Med njimi je bilo 58 otrok in mladostnikov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil 1252 ranjenih civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je ponovno poudarila, da so dejanske številke zagotovo precej višje.

16.10  Slovenski in grški varuh človekovih pravic sta obiskala Madžarsko

Predstavnika Mednarodnega inštituta ombudsmanov grški ombudsman Andreas Potakis in slovenski ombudsman Peter Svetina sta obiskala Madžarsko. Izrazila sta globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize in trpljenja, ki ga povzroča vojna. Ob tem je ombudsman Svetina poudaril, da je nujna takojšna prekinitev oboroženega napada na Ukrajino skladno z načeli mednarodnega prava.

15.25  EU očita Rusiji kršenje mednarodnega humanitarnega prava

Evropska unija ocenjuje, da rusko obleganje in bombardiranje ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj predstavlja resno in hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, so danes sporočili v Bruslju. Pri tem so znova pozvali h končanju obleganja in bombardiranja Ukrajine.

Mednarodno humanitarno pravo med drugim predvideva, da je treba v oboroženem konfliktu vedno razlikovati med civilnim prebivalstvom in borci. Tako ni dovoljeno napadati posameznih civilistov ali civilnega prebivalstva. Zunanjepolitični govorec EU Peter Stano se je danes odzval tudi na sredino odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in izključitev Rusije iz Sveta Evrope. Na ICJ so namreč odločili, da mora Rusija nemudoma ustaviti vojaške operacije na ukrajinskem ozemlju. Kot so poudarili, se z odločitvama nadaljuje mednarodna osamitev Kremlja.

14.40 Ukrajinske begunce bi namestili tudi na Debelem rtiču

Na ankaranski občini so za STA potrdili pogovore z vladnim uradom za oskrbo in integracijo migrantov o namestitvi beguncev iz Ukrajine na Debelem rtiču. Namestili naj bi predvsem ženske in otroke, več, tudi o skupnem številu beguncev, pa naj bi bilo znanega po petkovem sestanku.

Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj je v sredo za Televizijo Slovenija navedla, da bodo v prihodnjih dneh odprli novo kapaciteto na Debelem rtiču, saj se nastanitveni center v Logatcu polni. V sredo zvečer so tako imeli nastanjenih že 326 beguncev.

13.46  Stoltenberg in Scholz zagotovila Ukrajini nadaljnjo podporo

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes na obisku v Berlinu poudaril, da še naprej podpirajo ukrajinske sile, ki ohranjajo pravico do samoobrambe, kar je zapisano tudi v temeljni listini Združenih narodov. Podobno je nadaljnjo podporo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz, a poudaril, da se Nato ne bo vmešal. »Vojna predsednika (Vladimirja) Putina proti Ukrajini je zdrobila mir in šokirala svet,« je povedal Stoltenberg na novinarski konferenci pred začetkom srečanja. Čeprav ima Nato po prepričanju prvega moža Nata odgovornost preprečiti nadaljnjo zaostritev vojne, pa je posvaril članice, da bi bilo vmešavanje še bolj nevarno in bi prineslo le trpljenje, smrt in uničenje. Pri tem je spomnil, da mir in varnost nista samoumevna, poroča nemški portal Tagesschau.

13.11 Ukrajino v zadnjem dnevu zapustilo še 100.000 ljudi, skupno že 3,7 milijona

V zadnjih 24 urah je iz Ukrajine zbežalo še več kot 100.000 ljudi, je danes v Ženevi sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Skupno je tako od začetka ruske invazije 24. februarja iz Ukrajine pobegnilo skoraj 3,7 milijona ljudi. »Državo je zapustilo več kot tri milijone ljudi, večinoma žensk in otrok ter starejših, ki so za seboj pustili domove in pogosto tudi družinske člane, ne da bi vedeli, v kaj se podajajo,« so sporočili iz UNHCR. Dodali so, da je poleg tega v Ukrajini razseljenih dva milijona ljudi. Po podatkih Organizacije ZN za migracije je Ukrajino zapustilo tudi 162.000 državljanov tretjih držav, ki so bivali tam. Največ ljudi se je zateklo na Poljsko. Ukrajinsko-poljsko mejo jih je od začetka invazije prečkalo okoli 1,95 milijona, je danes sporočila poljska obmejna straža. Dodali so, da je v sredo mejo prečkalo 60.000 ljudi, kar je enajst odstotkov manj kot dan prej.

12.54  V ruskih napadih v Černigovu v enem dnevu ubitih 53 ljudi

V napadih na mesto Černigov na severu Ukrajine je bilo v zadnjem dnevu ubitih 53 ljudi, so sporočile lokalne oblasti. Mesto, ki leži blizu meje z Rusijo in Belorusijo, je že od začetka vojne nenehno tarča ruskih napadov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Samo v zadnjih 24 urah je v mestne mrtvašnice prispelo 53 trupel naših državljanov, ki jih je umoril ruski agresor,« je na družbenem omrežju telegram zapisal visoki predstavnik regionalnih oblasti Vjačeslav Čaus. Ruske sile so po poročanju britanskega BBC v sredo v Černigovu domnevno ubile trinajst ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. Lokalni mediji so objavili tudi fotografije trupel, vendar pa navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Lokalne oblasti ob tem trdijo, da so humanitarne razmere katastrofalne in da so zaradi povzročene škode v mestu velike težave pri preskrbi z električno energijo, vodo in plinom.

12.38  ZN bo novinarjem v Ukrajini zagotovil zaščitno opremo

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je danes sporočila, da bo novinarjem, ki delajo v Ukrajini, zagotovila neprebojne jopiče in čelade. Odločitev prihaja po smrti več novinarjev, kar je sprožilo proteste medijskih skupin, ki trdijo, da Rusija ne ščiti vojnih poročevalcev, kot to zahteva mednarodno pravo. Unesco namerava organizirati tudi spletne tečaje usposabljanja za delo na bojnih območjih in prvo pomoč. Prav tako si prizadeva čim prej zagotoviti usposabljanje za novinarje v Lvovu, zahodnem mestu, kamor se je zaradi obleganja glavnega mesta Kijeva preselilo veliko medijskih organizacij, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Novinarji in medijski delavci v Ukrajini tvegajo svoja življenja, da bi lokalnemu prebivalstvu zagotovili življenjsko pomembne informacije in svet seznanili z realnostjo te vojne,« je v izjavi dejala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.

12.30  Velika Britanija bo na Poljskem namestila sistem protizračne obrambe

Velika Britanija bo na Poljskem namestila sistem protizračne obrambe Sky Sabre ter sto vojakov, je danes med obiskom v Varšavi sporočil britanski obrambni minister Ben Wallace. Napoved prihaja v času, ko zveza Nato zaradi ruskega napada na Ukrajino krepi vzhodno krilo zavezništva. »Namestili bomo protizračni sistem Sky Sabre z raketami srednjega dosega in okoli sto vojaki, s čimer dokazujemo, da stojimo ob strani Poljski in ščitimo njen zračni prostor pred napadi iz Rusije,« je po poročanju BBC na novinarski konferenci dejal Wallace. Sky Sabre je po navedbah britanske vlade najsodobnejši sistem protizračne obrambe in je menda sposoben zadeti predmet v velikosti teniške žogice, ki leti s hitrostjo zvoka.

12.17  OECD: Zaradi vojne v Ukrajini za več kot odstotno točko manjša globalna gospodarska rast

Vojna v Ukrajini bi lahko globalno gospodarsko rast v letu dni zmanjšala za več kot odstotno točko, inflacija pa bi lahko bila zaradi nje višja za 2,5 odstotne točke, v danes objavljenem poročilu navaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med globalnimi regijami bo najmočneje prizadeta Evropa. OECD je oceno pripravil na podlagi predpostavke, da bodo šoki na finančnih trgih in trgih surovin, ki jim je svet priča v prvih dveh tednih od ruskega napada na Ukrajino, vztrajali vsaj leto dni. Rusija bi v tem primeru pristala v globoki recesiji, njen bruto domači proizvod (BDP) bi se skrčil za več kot deset  odstotkov, inflacija pa bi se zvišala za skoraj 15 odstotnih točk.

12.06  Kremelj zavrača odločitev ICJ o takojšnji ustavitvi ofenzive v Ukrajini

V Kremlju so danes zavrnili sredin poziv Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da mora Rusija nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino. Obenem so za danes napovedali nova pogajanja s predstavniki Kijeva za ustavitev nasilja v Ukrajini. ICJ odloča glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Predsedujoča sodišču Joan Donoghue je Rusijo v sredo pozvala, da mora nemudoma ustaviti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja na ukrajinskem ozemlju, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. Sodniki v Haagu so poleg tega izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, ki po njihovem prepričanju sproža resna vprašanja glede spoštovanja mednarodnega prava. Postopek na ICJ s sedežem v Haagu se je sicer začel 7. marca, a je sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija proces bojkotirala. 

11.26  V Ukrajini naj bi danes vzpostavili devet humanitarnih koridorjev

Po vsej Ukrajini naj bi danes vzpostavili devet humanitarnih koridorjev, ki bodo civilistom omogočili beg z območij, kjer potekajo ostri spopadi, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA napovedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.  Koridorji naj bi bili vzpostavljeni od Harkova na vzhodu Ukrajine do mesta Vovčansk na meji z Rusijo ter od mest Borodjanka in Ševčenkov v bližini Kijeva do Žitomirja in predmestja Brovari na obrobju ukrajinske prestolnice.

Poleg tega naj bi humanitarni koridor vzpostavili tudi iz obleganega pristaniškega mesta Mariupolj, kjer so razmere še posebej slabe, iz Zaporožja pa naj bi tja poslali tudi cisterno z gorivom, je Vereščukova še dodala v videosporočilu. Po besedah tamkajšnjega župana Vadima Bojčenka sicer prebivalci Mariupolja mesto zapuščajo s svojimi avtomobili. V zadnjih dveh dneh je mesto zapustilo približno 6500 avtomobilov, vendar prekinitve ognja ni bilo, zato so morali civilisti oditi med obstreljevanjem, je dejal Bojčenko.

Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da humanitarni koridor v državi v sredo ni deloval in da ruska vojska ni prenehala z obstreljevanjem. Zelenski je povedal, da so v 24 urah evakuirali več kot 6000 prebivalcev Mariupolja, od tega 2000 otrok. Ukrajinska stran je sicer pripravljena na evakuacijo, vendar ljudi ne bo izpostavila obstreljevanju na ulicah, je dodal Zelenski. Tiste, ki bi lahko dosegli mesto Berdjansk, ki je od Mariupolja oddaljeno približno 70 kilometrov jugozahodno, naj bi odpeljali naprej v Zaporožje.

11.10  Napad na gledališče v Mariupolju večina ljudi preživelo

Večina ljudi, ki so se zatekli v klet, je napad po navedbah ukrajinskega poslanca preživelo. Rusija odgovornost za napad zavrača. Poslanec Dmitro Gurin, čigar starši so ujeti v Mariupolju, je po poročanju BBC dopoldne sporočil, da je zaklonišče v kleti zgradbe napad vzdržalo in ljudje, ki so bili v njem, so preživeli. »Ne vemo še, ali je kdo ranjen ali ubit, ampak kaže, da je večina ljudi v redu,« je sporočil. »Napadalci so uničili gledališče Drama, kraj, kjer si je zatočišče poiskalo več kot tisoč ljudi. Tega ne bomo nikoli oprostili,« je pred tem v zapisu na telegramu sporočil mestni svet v Mariupolju. Župan mesta Vadim Bojčenko je napad označil za grozljivo tragedijo in ga primerjal z genocidom.

10.31 Zelenski pozval Nemčijo: Vojna v Ukrajini je nov zid v Evropi

Ukrajinski predsednik Zelenski je danes z videonagovorom članom nemškega bundestaga nadaljeval serijo nagovorov tujih parlamentov. Kot v ameriškem kongresu in britanski poslanski zbornici so ga tudi v bundestagu pozdravili s stoječimi ovacijami. V govoru je sicer vojno v svoji državi označil kot nov zid v Evropi in kritiziral Nemčijo.

Zelenski je ob sklicevanju na padec Berlinskega zidu v četrtek pozval nemškega kanclerja Olafa Scholza, naj poruši zid med mirom in prepiri v Evropi ter ustavi vojno v Ukrajini, poroča Reuters. Spomnil je na ZDA in na takratni poziv Ronalda Reagana Mihailovu Gorbačovu, zadnjemu sovjetskemu voditelju, naj poruši berlinski zid. Zelenski je v tem duhu dejal: »To vam pravim, dragi kancler Scholz, uničite ta zid. »Dajte Nemčiji vodilno vlogo, ki si jo je zaslužila in so s tem potomci ponosni na vas. Podprite svobodo, podprite Ukrajino, ustavite to vojno, pomagajte nam ustaviti to vojno,« je dodal.

Oblasti v Berlinu je pozval, naj podprejo prošnjo Ukrajine za članstvo v Evropski uniji, in jih prosil za več pomoči. Ukrajinci želijo svobodno živeti in se ne podrediti drugi državi, zdaj pa so že tri tedne cilj ruskih napadov. »V Evropi smo znova priča poskusom uničiti celoten narod,« je opozoril.

10.30  Medvedjev: Moskva bo preprečila »rusofobično« zaroto zahoda

Rusija ima moč, da na »svoje mesto« postavi sovražnike, ki so jih proti njim – po ruskih besedah – naščuvale ZDA. Moskva je tako dejala, da bo preprečila rusofobično zaroto Zahoda, da bi raztrgala Rusijo, je v četrtek dejal eden od najbližjih zaveznikov predsednika Putina. Dmitrij Medvedjev, ki je bil predsednik med letoma 2008 in 2012, zdaj pa je namestnik sekretarja ruskega varnostnega sveta, je dejal, da so ZDA podtaknile »gnusno« rusofobijo v poskusu, da Rusijo prisilijo na kolena in jo nato raztrgajo. »Ne bo šlo: Rusija ima moč, da vse naše drzne sovražnike postavi na njihova mesta,« je dejal Medvedjev.

10.16  IfW: Vojna v Ukrajini bo nemško gospodarsko rast zmanjšala za polovico

Ruski napad na Ukrajino bo v letošnjem letu nemško gospodarsko rast zmanjšal za polovico, ocenjuje gospodarski inštitut IfW iz Kiela. Namesto pričakovane štiriodstotne krepitve bruto domačega proizvoda (BDP) se mu po novi napovedi obeta 2,1-odstotna, napoved povzema nemška tiskovna agencija DPA.

10.01  ZN: Iz Ukrajine pobegnilo več kot tri milijone, od tega na Poljsko 1,9 milijona ljudi

Več kot tri milijone ljudi je pobegnilo iz Ukrajine, pravijo Združeni narodi, piše Guardian. Večina jih je poiskala zatočišče v sosednji Poljski (več kot 1,9 milijona), na mejo pa so prispeli z vlakom ali avtobusom. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je v sredo pozno ponoči podal novosti o številu beguncev in dejal: »Ljudstvo Ukrajine obupno potrebuje mir. In ljudje po vsem svetu to zahtevajo. Rusija mora zdaj ustaviti to vojno,« njegove besede povzema Guardian.

09.44  Pogovori med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se pogovori z Ukrajino nadaljujejo prek videopovezave, poroča Reuters. Strani razpravljata o vojaških, političnih in humanitarnih vprašanjih.

09.19  Kijev: Ruske sile nad civiliste iz zraka, ker na kopnem niso bile uspešne

Po odmevnih napadih v Černigovu in Mariupolju z različnih koncev Ukrajine danes znova poročajo o nasilju. Med drugim sta raketi zadeli stanovanjski blok v Kijevu in šolo v kraju Merefa v regiji Harkov. Število žrtev sredinega napada ruskih vojakov na ljudi, ki so v kraju Černigov čakali na kruh, je medtem naraslo na 13, medtem ko o žrtvah ruskega obstreljevanja gledališča v južnem Mariupolju, kamor se je pred tem zateklo najmanj tisoč civilistov, še ni podatkov. Iz Mariupolja, ki je tarča ruskega obleganja in kjer so humanitarne razmere dramatične, še naprej bežijo ljudje. V tem strateško pomembnem pristaniškem mestu je bilo doslej po navedbah ukrajinske strani ubitih že najmanj 2400 civilistov.

Hudi spopadi po navedbah ruske strani potekajo tudi na vzhodu Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Proruski separatisti v samooklicani republiki Lugansk so na družbenem omrežju telegram sporočili, da je ukrajinska vojska tam obstreljevala štiri naselja in uničila nekaj hiš, obenem pa da so sami ponoči po navedbah iz Moskve dosegli uspehe v boju »proti ukrajinskim nacionalistom«. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je še poročal o nadaljevanju ofenzive v Donecku, kjer naj bi prodrli za še štiri kilometre in prevzeli nadzor nad več vasmi. Na severu Ukrajine v mestu Sarni naj bi bilo tarča napada skladišče orožja, pri čemer naj bi bilo uničenih več raket. Ukrajinska vojska je medtem Rusijo na facebooku obtožila, da se zdaj osredotoča predvsem na zračne napade  – obstreljevanje civilne populacije in infrastrukture z bombami in granatami –, potem ko je bila v kopenskih operacijah »neuspešna«. Poleg tega zahrbtno cilja spletne komunikacije oziroma izvaja kibernetske napade, uničuje poslopja televizij in radiev ter širi lažne informacije o svoji invaziji.

09.17  Ukrajinski minister za obrambo: Ruske čete v Mariupolju izvajajo genocid

Po tem, ko je včeraj ameriški predsednik Joe Biden ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca, ukrajinski predsednik Zelenski pa Rusijo v videonagovoru označil za teroristično državo, se je oglasil tudi ukrajinski minister za obrambo. Reznikov je dejal, da ruske čete v Mariupolju izvajajo genocid nad Ukrajinci, njegove besede povzema Reuters. Dejal je tudi, da Kremelj predstavlja sodobnega Hitlerja in da bi moral biti Putin prepoznan kot vojni zločinec. Dejal je, da je namen Rusije, da uniči Ukrajino. 

Ukrajinski obrambni minister Aleksij Reznikov je evropskim zakonodajalcem v sredo povedal, da Rusija uporablja Belorusijo kot logistično središče za svojo vojno proti Ukrajini, in večkrat pozval k območju prepovedi letenja nad Ukrajino, da bi zaščitil državo.

8.30  Ruska invazija je »večinoma zastala na vseh frontah«

Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je objavilo svoje zadnje obveščevalno poročilo, v katerem trdi, da je ruska invazija na Ukrajino »večinoma zastala na vseh frontah«, piše Reuters. Kot navaja poročilo, so ruske sile v zadnjih dneh dosegle minimalen napredek na kopnem, morju ali zraku in še naprej trpijo velike izgube. Ukrajinski odpor ostaja odločen in dobro usklajen. Velika večina ukrajinskega ozemlja, vključno z vsemi večjimi mesti, ostaja v ukrajinskih rokah.

08.13  Rusija plačala 117 milijonov dolarjev obresti na dolg vlagateljem

Rusko ministrstvo za finance je naročilo plačilo 117 milijonov dolarjev obresti na dolg vlagateljem, je v sredo za ruski državni medij RT povedal ruski finančni minister Anton Siluanov. S tem se je država izognila plačilni nesposobnosti, kar bi bil prvi primer, da ne bi plačala dolga, v več kot stotih letih, je poročala ameriška televizija CNN.  Ministrstvo je sicer naročilo plačilo obresti iz sredstev, ki so zamrznjena v tujini zaradi sankcij po napadu na Ukrajino. Zato ni povsem jasno, ali bodo vlagatelji res dobili svoj denar.

07.40  Župan Melitopolja izpuščen v zameno za mlade ruske vojake

Po slabem tednu dni so ruske sile v sredo izpustile župana ukrajinskega mesta Melitopolj Ivana Fedorova. Domnevno je šlo za izmenjavo, v okviru katere je ukrajinska stran v zameno izročila devet zajetih ruskih vojaških obveznikov. Kot je po poročanju britanskega BBC pojasnila tiskovna predstavnica urada Zelenskega Darja Zarivnaja, so Rusi župana Fedorova izpustili v zameno za devet ruskih vojaških obveznikov, starih 18 in 19 let, torej »dejansko otrok«. Rusi so Fedorova zajeli, potem ko so zasedli mesto Melitopolj na jugu Ukrajine z okoli 150.000 prebivalci. V Kijevu so takrat objavili videoposnetek, na katerem je videti ljudi s kapucami, kako ga odpeljejo. Kasneje so Rusi v Melitopolju na oblast postavili lokalno prorusko poslanko Galino Danilčenko, v mestu pa so potekali množični protesti za izpustitev Fedorova. Zelenski je v sredo v pogovoru z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom dejal, da so doslej zajeli okoli tisoč ruskih vojakov.

07.38  Varnostni svet drevi o razmerah v Ukrajini, v petek o ruskem predlogu resolucije

Varnostni svet ZN se bo zaradi čedalje slabših humanitarnih razmer v Ukrajini nocoj sešel na izrednem zasedanju. V petek bo medtem glasoval o ruskem predlogu s tem povezane resolucije. Ta zahteva dostop humanitarne pomoči in zaščito civilistov v Ukrajini, kar so zahodne države označile za višek cinizma in norčevanje iz mednarodne skupnosti. Ruski predlog resolucije ne zahteva prekinitve spopadov in umika tujih enot iz Ukrajine in niti ne priznava, da so v Ukrajini ruske enote, na glasovanju pa je obsojen na propad.

07.40  Orbán napovedal prihod »večjega vala« beguncev prihodnji teden

Madžarska pričakuje, da bo prihodnji teden iz Ukrajine prispel »večji val« beguncev, je dejal premier Viktor Orbán na videoposnetku, objavljenem na njegovi strani na facebooku, poroča Reuters. Orbán je ob obisku mejnega prehoda blizu madžarske meje z Romunijo in Ukrajino povedal, da bo več mejnih stražarjev tja napotenih prihodnji teden, da bi obravnavali povečano število beguncev. Orbán, ki ga volitve čakajo 3. aprila, v komentarjih v sredo ni povedal, zakaj pričakuje več beguncev prav prihodnji teden. V zadnjem tednu se je število ukrajinskih beguncev, ki prispejo na Madžarsko, močno zmanjšalo.

07.01  V bombardiranem gledališču v Mariupolju več kot tisoč ljudi

V gledališču v ukrajinskem mestu Mariupolj, ki so ga v sredo bombardirale ruske sile, je bilo več kot tisoč ljudi, ki so si tam poiskali zatočišče, so sporočile mestne oblasti. Število žrtev še ni znano, Rusija odgovornost za napad zavrača. »Napadalci so uničili gledališče Drama. Kraj, kjer si je zatočišče poiskalo več kot tisoč ljudi. Tega ne bomo nikoli oprostili,« je v zapisu na telegramu sporočil mestni svet v Mariupolju. Župan mesta Vadim Bojčenko je napad označil za grozljivo tragedijo in ga primerjal z genocidom. »Edina beseda, s katero lahko opišemo, kar se je danes zgodilo, je genocid, genocid našega naroda, naših ukrajinskih ljudi. A prepričan sem, da bo prišel dan, ko bo naše čudovito mesto Mariupolj znova vstalo iz ruševin,« je dejal v videosporočilu. Mestni predstavniki so tudi objavili fotografije, ki prikazujejo belo pročelje trinadstropnega poslopja gledališča pred napadom in ruševine, iz katerih se dviga dim. Nekaj dni pred napadom je bil s satelitskih posnetkov, ki jih je delilo zasebno podjetje Maxar, razviden napis deti oziroma otroci v ruščini na tleh na obeh straneh stavbe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

06.39  Približno 300 beguncev iz Mariupolja prispelo v Rusijo

Trinajst avtobusov z okoli 300 begunci iz poraženega ukrajinskega mesta Mariupolj je prispelo v rusko regijo Rostov, je ruska tiskovna agencija Interfax v četrtek navedla rusko obrambno ministrstvo, povzema Reuters. Ukrajinski uradniki so v sredo sicer sporočili, da so ruske sile začele streljati na civiliste, ki so čakali v vrsti za kruh, prav tako so napadle gledališče v Mariupolju. 

06.11  Zelenski Rusijo označil za teroristično državo in se zavzel za večjo podporo zahoda

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo v videonagovoru pozno zvečer dejal, da so humanitarni koridorji propadli, ker »ruski vojaki niso prenehali obstreljevati z granatami in niso zagotovili varnosti«, poroča Guardian. Predsednik je Rusijo označil za »teroristično državo« in se zavzel za večjo podporo zahoda, vključno s sistemi zračne obrambe, letali, smrtonosnim orožjem in strelivom. Zelenski je tudi neposredno nagovoril Ruse in jih prosil, naj se vprašajo, ali se obleganje Mariupolja kaj razlikuje od obleganja Leningrada, in obeta ruskim vojakom, ki bi odložili orožje, možnost preživetja. Zelenski je med drugim v videonagovoru povedal, da je v vojni doslej umrlo več kot sto otrok.

06.07  Sestreljena raketa je zadela stanovanjski blok v Kijevu

Vsaj ena oseba je bila ubita in trije ranjeni, ko so ostanki podrte rakete zadeli stanovanjsko stavbo v ukrajinski prestolnici Kijevu, je v četrtek sporočila ukrajinska služba za nujne primere, poroča Reuters. 16-nadstropno stavbo so zadeli ob 5.02 po lokalnem času, so zapisali v izjavi in ​​dodali, da so do zdaj evakuirali 30 ljudi in pogasili požar.

05.00  Pomoč ukrajinskim umetnikom napovedala tudi Francija

Po vzoru Nemčije se je za pomoč ukrajinskim umetnikom odločila tudi Francija. Kot so sporočili iz francoskega ministrstva za kulturo, bodo za ukrajinske umetnike in ustvarjalce, ki bodo prišli v Francijo, vzpostavili sklad in vanj namenili milijon evrov. Podporo ukrajinskim umetnikom bo Pariz namenil v obliki štipendij ter finančne podpore posameznim umetniškim projektom in za umetniške rezidence. Poleg tega bo Francija dodatnih 300.000 evrov namenila za vpis ukrajinskih študentov in študentk na francoske umetniške fakultete, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

00.30  Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, Nato krepi vzhodno krilo

Ob vse hujših posledicah ruske invazije v Ukrajini se bodo danes nadaljevala diplomatska prizadevanja za ustavitev spopadov. O razmerah v Ukrajini in vzpostavitvi nove bojne skupine Nata na Slovaškem, v kateri bodo tudi slovenski vojaki, pa bosta danes v Bratislavi govorila obrambna ministra Slovenije in Slovaške Matej Tonin in Jaroslav Nad. Zavezništvo naj bi namreč na Slovaškem vzpostavilo dodatno bojno skupino, v katero naj bi bilo vključenih 2100 vojakov.

Slovenija ocenjuje, da je trenutno sposobna zagotoviti do 200 pripadnikov Slovenske vojske, je v sredo po izrednem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju dejal Tonin. V zadnjih dneh se je sicer omenjalo, da bi lahko Slovenija zagotovila do sto vojakov. Krepitev Natovega vzhodnega krila bo danes tudi tema obiska ameriškega obrabnega sekretarja Lloyda Austina na Slovaškem, v Berlinu pa naj bi o tem razpravljala nemški kancler Olaf Scholz in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.