Večina tujih plačancev padla, ker ni imela dovolj bojnih izkušenj

18.20 ZDA uvedle nove sankcije proti ruskim oligarhom in vladnim uradnikom

Ameriška vlada je danes uvedla nove sankcije proti Rusiji, ukrep pa je tokrat večinoma namenjen proti izogibanju doslej že uvedenih sankcij zaradi napada na Ukrajino. Na seznamu sankcij je tokrat več ruskih oligarhov in vladnih uradnikov, ki so tesno povezani z režimom predsednika Vladimirja Putina.

Med njimi je milijarder Aleksej Mordašov, pa tiskovna predstavnica ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova, zaplenjeno je tudi več statusnih simbolov novodobnih ruskih bogatašev, kot so luksuzne jahte.

State Department se je ob tem pohvalil, da se rusko gospodarstvo opoteka pod težo mednarodnih sankcij, pri čemer je iz države pobegnilo okrog tisoč ameriških in drugih tujih podjetij.

V letošnjem letu se pričakuje dvoštevilčni padec ruskega BDP ter okrog 20-odstotna inflacija. To sicer številnim državam uspeva tudi brez kakšnih večjih mednarodnih sankcij, kot jih je deležna Rusija, škoda pa še zdaleč ni primerljiva s tisto, ki jo trpi Ukrajina.

S sankcijami so tokrat ZDA posebej privile Putinovega finančnega posrednika Sergeja Rodulgina in člane njegove družine, ter preprodajalce jaht, med drugim podjetje Imperial Yachts.

Na seznam tistih, ki nimajo dostopa do ameriških ali drugih tujih tehnologij in programske opreme, pa so uvrstili 71 posameznikov in organizacij.

State Department poudarja, da so ZDA doslej zaradi ruske agresije v Ukrajini uvedle sankcije proti več kot 1000 posameznikom in več kot 300 organizacijam ali podjetjem.

17.50 Rusija: Embargo EU na nafto bo škodil predvsem evropskim potrošnikom

Ruske oblasti so danes opozorile, da bodo po uvedbi delnega embarga na rusko nafto zaradi vojne v Ukrajini trpeli zlasti evropski potrošniki. Zaradi teh odločitev bodo trpeli predvsem evropski potrošniki, v Evropski uniji pa se lahko pojavi velik primanjkljaj naftnih proizvodov, je opozoril podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak.

Po njegovih besedah se bo trg na sankcije EU prilagodil v šestih do osmih mesecih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija pa medtem že načrtuje povečanje proizvodnje nafte po padcu v marcu in aprilu. Maja smo že delno obnovili proizvodnjo. Junija bo okrevanje še večje, je še dejal.

Voditelji članic EU so namreč v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o delnem embargu na uvoz ruske nafte, ki bo sprva vključeval le nafto, uvoženo po morju. Začasno pa bo izvzeta surova nafta, dobavljena po naftovodih. EU dve tretjini ruske nafte uvozi po morju, tretjino pa po naftovodih.

Danes so stalni predstavniki držav članic pri EU dogovor o šestem svežnju sankcij in embargu dosegli še na tehnični ravni. Članice imajo do petka čas, da po pisnem postopku potrdijo sankcije.

EU bo v okviru šestega svežnja sankcij iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift izključila še tri ruske in eno belorusko banko, tudi največjo rusko banko Sberbank. Poleg tega bodo v EU prepovedali oddajanje še trem ruskim državnim televizijam.

17.20 Švedska bo Ukrajini namenila 95 milijonov evrov dodatne pomoči

Švedska je naznanila, da bo Ukrajini namenila dodatno pomoč v višini milijarde kron oziroma 95 milijonov evrov. Del pomoči bo finančne, del pa v obliki vojaške opreme, vključno s protiladijskimi raketami in protitankovskimi napravami za lansiranje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Priča smo novi fazi ruske invazije, v kateri Rusija zbira moči v vzhodni in jugovzhodni Ukrajini, ukrajinska stran pa nas je zaprosila za pomoč na več področjih, je novinarjem na skupni novinarski konferenci s finančnim ministrom Mikaelom Dambergom povedal švedski obrambni minister Peter Hultqvist.

Damberg je dejal, da bo Švedska prispevala 578 milijonov kron v sklad Ukrajinske centralne banke, 60 milijonov bo namenila Natovem skladu za pomoč ukrajinskim oboroženim silam, Ukrajini pa bo namenila tudi vojaško opremo v vrednosti 262 milijonov kron. Poleg tega bo prek Švedske agencije za izredne civilne razmere namenila 100 milijonov kron za potrebe civilnega prebivalstva.

Vojaški del pomoči je sestavljen iz švedskega protiladijskega raketnega sistema Robot 17, ki je modificirana različica ameriškega raketnega sistema Hellfire, 5000 protitankovskih lansirnikov in jurišnih pušk AG 90 s primernim strelivom. To je takšna oprema, za kakršno je Ukrajina zaprosila, je dejal Hultqvist.

Konec februarja, ko je Stockholm naznanil, da bo Ukrajini doniral 500 milijonov kron za njeno vojsko in vojaško opremo v vrednosti 400 milijonov kron, je Švedska prvič po letu 1939 prekinila svojo doktrino, v skladu s katero naj ne bi pošiljala orožje državam, ki so udeležene v aktivnih vojaških spopadih.

Švedska je skupaj s sosednjo Finsko maja vložila uradno prošnjo za pristop k zvezi Nato, s čimer sta obe državi končali svojo tradicionalno zavezanost nevtralnosti. Podpora javnosti glede vstopa v Nato se je namreč po ruski invaziji na Ukrajino v obeh državah občutno povečala, še navaja AFP.

17.00 Zaradi ukrajinske krize nevarnost trgovanja z ljudmi

Nacionalna koordinatorka za boj proti trgovini z ljudmi Tina Princes Damjanovič je na današnjem srečanju neformalne mreže nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi Jugovzhodne Evrope v Črni gori opozorila na nevarnost trgovanja z ljudmi med ukrajinskimi begunci, so sporočili iz notranjega ministrstva.

Ukrajinska kriza je pred države v regiji postavila številne nove izzive, med katerimi je tudi nevarnost trgovanja z ljudmi med ukrajinskimi begunci. Prav zato je nacionalna koordinatorica predlagala izvedbo skupne preventivne spletne kampanje o tej problematiki z namenom ozaveščanja splošne javnosti in potencialnih žrtev trgovine z ljudmi.

Posledice ukrajinske krize so še posebej prizadele sosednji državi, Romunijo in Moldavijo, ki sta neposredno izpostavljeni begunskemu valu. V Moldavijo je do 1. junija vstopilo 475.000, v Romunijo pa 1,1 milijona ukrajinskih državljanov, ki sicer večinoma nadaljujejo svojo pot proti državam zahodne Evrope.

Na srečanju sta tako predstavnici Romunije in Moldavije predstavili svoje dobre prakse pri zmanjševanju tveganja trgovine z ljudmi.

Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi Jugovzhodne Evrope je bila ustanovljena leta 2010 na pobudo Slovenije. V mreži sodelujejo nacionalni koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi iz 11 držav regije.

16.40 V EU dosežen dokončni dogovor o sankcijah proti Rusiji

Potem ko so voditelji EU v začetku tedna dosegli politični dogovor o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, vključno z delnim embargom na uvoz ruske nafte, so članice dosegle še dogovor na tehnični ravni, je francosko predsedstvo Svetu EU zapisalo na Twitterju. Dogovor so dosegle, potem ko so s seznama sankcioniranih oseb umaknili patriarha Kirila.

Voditelji članic EU so v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o delnem embargu na uvoz ruske nafte v EU, ki bo sprva vključeval le nafto, uvoženo po morju. Začasno pa bo izvzeta surova nafta, dobavljena po naftovodih. EU dve tretjini ruske nafte uvozi po morju, tretjino pa po naftovodih.

Kot je na Twitterju zapisalo francosko predsedstvo Svetu EU, bo do konca leta dejansko prekinjenega 92 odstotkov uvoza nafte iz Rusije. Nemčija in Poljska sta namreč napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba.

Embargu je najostreje nasprotovala Madžarska, ki je zahtevala posebna zagotovila. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pojasnil, da je to povezano predvsem s tveganjem za motnje v dobavi. Če pride do tega (...), bomo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti dobave, je poudaril.

A ta zagotovila očitno za Madžarsko niso bila dovolj, da bi dokončno podprla sankcije. Zahtevala je, da se na seznam oseb, za katere veljajo sankcije EU, ne uvrsti patriarha ruske pravoslavne cerkve Kirila. Patriarha po poročanju tujih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na neimenovane vire, ni na potrjenem seznamu.

Danes so tako stalni predstavniki držav članic pri EU dogovor o šestem svežnju sankcij in embargu dosegli še na tehnični ravni. Članice imajo do petka čas, da po pisnem postopku potrdijo sankcije.

EU bo v okviru šestega svežnja sankcij iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift izključila še tri ruske in eno belorusko banko, tudi največjo rusko banko Sberbank. Na ruskem bančnem trgu ima ta okoli 37-odstotni delež.

Poleg tega bodo v EU prepovedali oddajanje še trem ruskim državnim televizijam. Unija obenem uvaja prepoved zagotavljanja storitev na področjih računovodstva, revizije in svetovanja ruski vladi in pravnim osebam, ustanovljenim v Rusiji.

16.30 Število tujih plačancev v Ukrajini s 6600 padlo na 3500

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti povedal, da se je skupno število tujih plačancev v Ukrajini skoraj prepolovilo. Z začetnih 6600 naj bi jih sedaj bilo le še 3500, poroča BBC.

Pri tem je dejal, da je bilo več sto tujih plačancev ubitih z ruskim orožjem dolgega dosega kmalu po prihodu v državo. »Večina pa jih je bila ubitih na bojiščih zaradi nizke stopnje usposabljanja in pomanjkanja bojnih izkušenj,« je še dodal.

V sporočilu na Telegramu je mestni svet Mariupolja obsodil ruske oblasti, da zapirajo in celo ubijajo tiste ukrajinske prostovoljce in uradnike, ki nočejo sodelovati s proruskimi oblastmi. »Lažno sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck je na 10 let zapora obsodilo vodjo ene od obalnih vasi, medtem ko je bil vsaj en javni uslužbenec usmrčen s streljanjem,« je dejal župan mesta Mariupolj Vadim Bojčenko.

Prav tako naj bi v zaporu v Olenivki bilo zaprtih tudi več deset prostovoljcev, ki so marca in aprila pomagali pri evakuaciji prebivalcev in poskušali v blokirano mesto dostaviti hrano in vodo, opozarja mestni svet.

Svetovalec župana Petro Andruščenko je medtem na Telegramu sporočil, da si ruske okupacijske enote prizadevajo pospešiti razdeljevanje ruskih potnih listov v mestu. Navedel je še, da je ministrstvo za migracije samooklicane Ljudske republike Doneck pozvalo organe, ki jih je v mestu namestila Moskva, naj poiščejo prostore, kjer bodo lahko prebivalci predložili dokumente potrebne za pridobitev ruskih potnih listov.

14.40  V 2014 ruski separatisti v Ukrajini nadzorovali trikrat manj ozemlja

Volodimir Zelenski je opozoril, da so leta 2014 proruski separatisti nadzorovali 43.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Po skoraj stotih dnevih vojne se je ta številka povzpela na približno 125.000 kvadratnih kilometrov, kar pa predstavlja ozemlje, večje od Nizozemske, Belgije in Luksemburga skupaj.

Hkrati je dejal, da je skoraj 300.000 kvadratnih kilometrov ozemlja »onesnaženih« z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. »12 milijonov Ukrajincev je razseljenih, več kot pet milijonov pa jih je odšlo v tujino,« je še dodal.

Ruske sile pa medtem utrjujejo svoje položaje v vzhodni pokrajini Donbas, ki vključuje regiji Lugansk in Doneck, in se vztrajno približujejo ukrajinskemu de facto upravnemu središču te regije, mestu Kramatorsk.

14.17  Slovenska karitas: Potrebe po humanitarni pomoči v Ukrajini vedno večje

Potrebe po humanitarni pomoči Ukrajini so vedno večje, je na današnji novinarski konferenci o pomoči Slovenske karitas v Ukrajini v Galeriji Družina opozorila Mira Milavec, sodelavka Caritas SPES Ukrajina. Ljudje po oceni zbranih trenutno najbolj potrebujejo psihološko pomoč in pomoč pri logistiki. »Solidarnost je v Ukrajini dobila nov obraz,« je povedala Milavčeva, ki neposredno deluje v begunskih centrih v Ukrajini. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, pa je poudaril, da se solidarnost uveljavlja tudi v Sloveniji. V največji humanitarni akciji za tujino v zgodovini države je Slovenija prek Slovenske karitas do danes zbrala več kot tri milijone evrov pomoči za Ukrajino. Tja je iz Slovenije do zdaj prispelo 20 humanitarnih pošiljk oziroma 283 ton materialne pomoči.

Slovenska karitas je poskrbela tudi za prevoz pomoči do krajev Mukačevo in Lvov, Karitas SPES pa je poskrbel za logistiko do več ogroženih mest. Vsi govorci so opozorili, da je do številnih ogroženih območij še vedno zelo težko priti. Poleg številnih posameznikov, ustanov, društev in šol je pomoč doniralo tudi več kot 350 slovenskih podjetij, ministrstvo za zunanje zadeve pa je prek Caritas Internationalis prispevalo 200.000 evrov.

13.43  Zelenski: Rusija zdaj zaseda 20 odstotkov ozemlja Ukrajine

Ruske sile trenutno zasedajo približno 20 odstotkov ozemlja Ukrajine, je v videonagovoru luksemburškega parlamenta dejal predsednik Volodomir Zelenski, poroča Guardian. Bojne črte se raztezajo na več kot tisoč kilometrih (620 miljah), je dejal Zelenski in dodal: »Moramo se braniti pred skoraj celotno rusko vojsko. V to agresijo so vključene vse bojno pripravljene ruske vojaške formacije.«

Zelenski je tudi povedal, da je bilo odslej v vojni ubitih ubitih 243 otrok, 200.000 otrok pa je bilo nasilno odpeljanih v Rusijo, vključno z otroki iz sirotišnic, otroki, ki so jih vzeli starši, in tistimi, ki so bili ločeni od družin. V zvezi z odvozom otrok v Rusijo je dejal: »Namen te kriminalne politike ni samo ukrasti ljudi, ampak prisiliti tiste, ki so deportirani, pozabiti na Ukrajino in jim onemogočiti vrnitev.«

12.15  Slovaška bo Ukrajini dobavila osem havbic

Slovaška bo Ukrajini dobavila osem samovoznih havbic zuzana 2, je sporočilo obrambno ministrstvo v Bratislavi in navedlo, da je posel sklenjen na podlagi komercialne pogodbe, ki jo je podpisalo proizvodno podjetje v državni lasti, poroča britanski BBC.

Havbica zuzana je vodilni izdelek slovaške obrambne industrije in edini težki oborožitveni sistem, ki se proizvaja v državi. Po navedbah proizvajalca lahko strelja z vsemi vrstami Natovega streliva kalibra 155 milimetrov.

V nasprotju s prejšnjo dobavo protiraketnega sistema S-300 tokrat ni šlo za darilo, temveč za komercialno prodajo. Proizvodno podjetje v državni lasti upa, da bodo na podlagi tega v prihodnje naročila prihajala tudi iz drugih držav, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Slovaška je Ukrajini sicer že zagotovila vojaški material v vrednosti 153 milijonov evrov.

11.33  Vodja Afriške unije k Putinu na pogovore o sprostitvi dobave žita

Predsednik Afriške unije (AU) Macky Sall se bo v petek v Sočiju na jugozahodu Rusije sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Namen Sallovega obiska je pogovor o sprostitvi zalog žit in gnojil, katerih blokada še posebej prizadene afriške države, ter umiritev konflikta v Ukrajini, je danes sporočil Sallov urad. Obisk je bil organiziran na Putinovo povabilo, Sall pa bo potoval skupaj s predsednikom komisije AU, je dodal njegov urad. Afriško unijo bo z videonagovorom nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, vendar datum še ni določen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zaradi vojne v Ukrajini so po vsem svetu poskočili stroški goriva, žita in gnojil, kar močno občutijo tudi afriške države. Ukrajina in Rusija sta glavni dobaviteljici pšenice in drugih žit v Afriko, Rusija pa je ključna proizvajalka gnojil. Združeni narodi so prejšnji mesec sporočili, da se Afrika sooča s krizo brez primere, ki jo je povzročila vojna.

V začetku tega tedna je Sall pozval voditelje EU, naj pomagajo ublažiti krizo na področju ključnega blaga. Dejal je, da bi njihova odločitev o izključitvi ruskih bank iz sistema swift lahko škodovala dobavi hrane na celino. »Če je sistem Swift moten, je plačilo zapleteno, če ne celo nemogoče, čeprav izdelki obstajajo,« je opozoril Sall. Sall je priznal, da je ruska blokada Odese škodovala ukrajinskemu izvozu hrane, in podprl prizadevanja pod vodstvom ZN za odprtje pristanišča.

Senegalski predsednik je sicer že v torek nagovoril voditelje držav članic EU, zbrane v Bruslju, in jih pozval, naj storijo vse za sprostitev zalog v Ukrajini, ki tam ostajajo blokirane zaradi ruske ofenzive. Rusija je vzpostavila blokado v Črnem morju in onemogoča dostop do pristanišča v Odesi.

09.18  Merklova prekinila molk in obsodila rusko agresijo v Ukrajini

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v sredo v svojem prvem javnem govoru po šestih mesecih ruski napad na Ukrajino označila za očitno kršitev mednarodnega prava in globoko prelomnico v zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni. Dejala je, da bodo posledice vojne daljnosežne, zlasti za Ukrajince, pa tudi za celino. Ker Merklova ne opravlja več svoje funkcije, je dejala, da ne želi vplivati na dogodke iz ozadja. Hkrati pa je dejala, da podpira prizadevanja sedanje nemške vlade, Evropske unije, Združenih držav Amerike, Nata, skupine G7 in Združenih narodov, »da bi zagotovili ustavitev te barbarske agresivne vojne Rusije«, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

»Solidarna sem z Ukrajino, ki jo je Rusija napadla, ter podpiram njeno pravico do samoobrambe,« je dodala. Spregovorila je še o kršitvah pravic civilistov in izpostavila dogodke v kraju Buča. Mir in svoboda nikoli nista samoumevna, je še poudarila nekdanja kanclerka. Merklova, ki je kanclerski položaj decembra lani predala Olafu Scholzu, je v sredo spregovorila v Berlinu pred 200 gosti na poslovilni prireditvi za Reinerja Hoffmanna. Ta je pred kratkim odstopil s položaja vodje zveze nemških sindikatov DGB.

08.41  Ruske sile vse bliže zavzetju Severodonecka

Ruske sile so po več dneh silovitih spopadov vse bliže zavzetju Severodonecka. Kot je danes sporočil guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj, so zasedle že 80 odstotkov mesta. Sporočil je še, da se boji na ulicah nadaljujejo, in obljubil, da se bodo ukrajinske sile do konca borile za mesto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Ulični boji se nadaljujejo,« je Gajdaj na telegramu sporočil glede poteka spopadov za ključno mesto, z zavzetjem katerega bi ruske sile še dodatno okrepile svoj prijem nad območje Donbasa, ki ga sestavljata regiji Doneck in Lugansk.

»Najtežje razmere so v regiji Lugansk, kjer poskuša sovražnik premakniti naše enote s položajev,« je sporočil prvi mož ukrajinske vojske, načelnik generalštaba Valerij Zalužni. Zalužni je v telefonskem pogovoru poveljniku francoskih oboroženih sil, generalu Thierryju Burkhardu, poudaril, da ima sovražnik odločilno prednost v artileriji. Dodal je, da želi, da bi bile njegove enote opremljene z orožjem, kakršno uporablja vojaška zveza Nato. »To bo rešilo življenja naših ljudi,« je še dejal.

Ukrajinske sile so ta teden dobile spodbudo, ko je ameriški predsednik Joe Biden napovedal, da so na poti naprednejši raketni sistemi, vključno z raketnim sistemom himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket in ima doseg približno 70 kilometrov. Poleg tega bodo ZDA v Ukrajino poslale še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterje in rezervne dele. Vendar analitiki opozarjajo, da nove rakete verjetno ne bodo nenadoma spremenile razmer, saj ukrajinska vojska potrebuje čas, da se nauči, kako jih učinkovito uporabljati, še piše AFP.

08.13  Pele javno poziva Putina k zaustavitvi vojne

Brazilska nogometna legenda Pele je ruskega predsednika Vladimirja Putina javno pozval, naj konča vojno v Ukrajini. »Ustavite invazijo. Za to nadaljevanje nasilja ni nobenega opravičila,« je 81-letnik pozval Putina v pismu, objavljenem na instagramu. Ko se je v preteklosti srečal s Putinom in si izmenjal nasmeh, ki ga je spremljal dolg stisk roke, ni nikoli pomislil, »da bomo nekega dne tako razdeljeni, kot smo zdaj,« je še zapisal Pele.

»Moč za konec tega konflikta je v vaših rokah. Istih rokah, ki sem jih stisnil v Moskvi, ko smo se nazadnje srečali leta 2017,« je še zapisal Pele. Ukrajinska nogometna reprezentanca je v sredo zvečer zmagala v polfinalu končnice za svetovno prvenstvo v Katarju, ko je s 3:1 v Glasgowu premagala Škotsko. Zdaj bo igrala za zadnjo evropsko vstopnico za mundial v nedeljo proti Walesu. Pele je zapisal, da Ukrajina na nogometni tekmi s Škotsko poskuša vsaj 90 minut pozabiti na tragedijo, ki je doletela njeno državo. »Boj za mesto na svetovnem prvenstvu je težka naloga – skoraj nemogoča, ko je ogroženih toliko življenj,« je še zapisal legendarni Brazilec.

06.50  Zelenski: Kijevske sile vsak dan s stotimi žrtvami in 500 ranjenimi

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je priznal, da kijevske sile trenutno utrpijo do sto smrtnih žrtev in 500 ranjenih vsak dan. Najtežja situacija je na vzhodu Ukrajine ter v južnem Donecku in Lugansku, je dejal Zelenski v intervjuju za ameriški televizijski kanal Newsmax, piše Guardian. Zahodni uradniki so dejali, da je ocena Ukrajine, da izgubi od 60 do sto vojakov na dan, »precej verodostojna«.

06.40  Stoltenberg s sestankom s predstavniki Švedske, Finske in Turčije

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da bo v prihodnjih dneh sklical sestanek v Bruslju z visokimi uradniki s Švedske, Finske in iz Turčije, na katerem bodo razpravljali o nasprotovanju Turčije pridružitvi Švedske in Finske zavezništvu. Blinken je dejal, da v Natu obstaja »močno splošno soglasje za podporo hitremu dostopu Švedske in Finske« v Nato, in je prepričan, da se bo to zgodilo.

06.30  Danska glasovala za pridružitev skupni obrambni politiki EU

Danska je z veliko večino glasovala za pridružitev skupni obrambni politiki EU in postala zadnja članica bloka, ki se je podpisala, piše Guardian. Referendum v sredo, na katerem so volivci podprli vladni predlog s 66,9 odstotka proti 33,1 odstotka, je sledil zgodovinskim vlogam Danske, ki prej ni bila sprejeta. Tako so se nordijske sosede uskladile s tem, ko sta se tudi Finska in Švedska odločili za pridružitev Natu.