Rusija prekinja dobavo plina Danski

18.05 Rusija prekinja dobavo plina Danski

Rusija nadaljuje z ustavljanjem dobave plina tistim državam, ki ga ne želijo plačevati v rubljih. S sredo bo ruska družba Gazprom Export prekinila dobavo danskemu energetskemu podjetju Orsted, so sporočili iz danskega podjetja. Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v družbi Orsted, jih je Gazprom Export obvestil, da bo dobava plina prekinjena 1. junija ob 6. uri.

Dansko energetsko podjetje je to potezo predvidelo in že pred tem sporočilo, da bo napolnilo svoja skladišča na Danskem in v Nemčiji, da bi zagotovilo dobavo plina svojim odjemalcem, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Zaradi nepripravljenosti po plačevanju plina v ruski valuti je Moskva pred tem že prekinila dobavo Finski, Poljski in Bolgariji. Prav tako je v ponedeljek nizozemsko energetsko podjetje GasTerra sporočilo, da jim je Gazprom iz istega razloga ustavil dobavo plina.

17.30 Vrh EU pozval Rusijo, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča

Voditelji držav članic Evropske unije so danes Rusijo pozvali, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča v Črnem morju in omogoči izvoz prehranskih izdelkov. Zavzeli so se za pospešitev vzpostavljanja t. i. solidarnostnih pasov, katerih namen je olajšati izvoz iz Ukrajine.

Predsedniki vlad in držav članic so Svet EU, v katerem se sestajajo predstavniki držav, pozvali, naj pospešijo vzpostavljanje t. i. solidarnostnih pasov, ki jih je Evropska komisija predlagala, da bi olajšali izvoz prehranskih izdelkov iz Ukrajine.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da je v ukrajinskih skladiščih 20 milijonov ton pšenice, ki jo je treba izvoziti. Ukrajina je običajno po njenih besedah izvozila pet milijonov ton na mesec. Zdaj pa jim s solidarnostnimi pasovi, ki omogočajo izvoz po cestah in železnicah, uspe izvoziti med 200.000 in milijon ton pšenice.

17.05 Ukrajina preiskuje 15.000 primerov domnevnih vojnih zločinov

Ukrajina preiskuje 15.000 primerov vojnih zločinov, ki naj jih zagrešile ruske sile od začetka vojne 24. februarja, je danes v Haagu sporočila ukrajinska generalna državna tožilka Irina Venediktova. Več tisoč takšnih primerov so Ukrajinci zabeležili tudi v regiji Donbas, kjer v zadnjih tednih potekajo najhujši boji.

Venediktova je na novinarski konferenci ob srečanju tožilcev pojasnila, da ukrajinske oblasti nimajo dostopa do območij, ki so pod nadzorom ruskih sil, so pa zato opravile vrsto intervjujev z begunci in vojnimi ujetniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajina je od začetka ruske invazije zaradi vojnih zločinov obsodila tri posameznike. Dva ruska vojaka sta bila danes obsojena na 11 let in pol zapora zaradi obstreljevanja civilnih območij, minuli teden pa je sodišče v Kijevu 21-letnega ruskega vojaka Vadima Šišimarina, ki so mu sodili za umor neoboroženega civilista, obsodilo na dosmrtni zapor.

16.00  Ukrajino zapustilo že 6,8 milijona ljudi

Ukrajino je od 24. februarja, ko so državo napadle ruske sile, zapustilo približno 6,8 milijona ljudi, kar je več, kot jih je med vojno zapustilo Sirijo, so danes sporočili Združeni narodi. Poleg tega je bilo notranje razseljenih približno osem milijonov ljudi, kar pomeni, da je morala svoje domove zapustiti tretjina prebivalcev Ukrajine.

Največ ukrajinskih beguncev je sprejela Poljska, kamor se je zateklo 3,6 milijona ljudi. Skoraj milijon jih je prišlo v Romunijo, mnogi so se najprej ustavili v Moldaviji, nadaljnjih 970.000 pa se jih je preselilo v Rusijo.

13.39  V navzkrižnem ognju še vedno 12.000 civilistov

Vodilna mednarodna agencija za pomoč opozarja, da postajajo humanitarne razmere v Severodonecku vse bolj katastrofalne. »Bojimo se, da je v mestu v navzkrižnem ognju še vedno do 12.000 civilistov, ki nimajo zadostnega dostopa do vode, hrane, zdravil ali elektrike,« je opozoril generalni sekretar Norveškega sveta za begunce (NRC) Jan Egeland. V sodelovanju z lokalnimi partnerji je NRC prejšnji teden civilistom, ki so ostali na tem območju, razdelil hrano in higienske pripomočke. Toda zaradi vse močnejših spopadov je zdaj takšna dostava nemogoča, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

13.19  Bolgarija pred turistično sezono seli ukrajinske begunce iz hotelov

Bolgarske oblasti nameravajo begunce iz Ukrajine, ki so bili doslej nastanjeni v hotelih ob Črnem morju, pred začetkom turistične sezone premestiti v sprejemne centre. Bolgarija si ne more več privoščiti, da bi gostila ukrajinske državljane v hotelih na obali, je v videosporočilu v ponedeljek dejala podpredsednica vlade Kalina Konstantinova. Bolgarija po besedah Konstantinove že tri mesece zagotavlja dnevno oskrbo za več kot 110.000 ljudi, vendar si ne more več privoščiti nastanitve ukrajinskih državljanov »v hotelih v prvi vrsti na obali«, poročajo bolgarski mediji. Oblasti so že na začetku napovedale, da gre za začasen ukrep, s katerim naj bi beguncem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, pomagali, da se postavijo na noge, je še dejala.

Preselitev beguncev, ki so v Bolgariji našli zatočišče pred vojno v Ukrajini, naj bi se začela v prihodnjih dneh. Turistična sezona na Črnem morju se začne v prvi polovici junija, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Številni begunci so doslej zavračali selitev iz hotelov v počitniške hiše v državni lasti v notranjost države. Mnogi se bojijo, da v ponekod oddaljenih počitniških krajih morda ni na voljo zdravstvene oskrbe ali trgovin. Po poročanju bolgarskih medijev je to možnost doslej izkoristilo le 500 beguncev.

12.25 Rusija bo Ukrajini predala trupla borcev iz Azovstala

Po navedbah ruske vojske je bilo v podzemnih predorih jeklarne Azovstal v ukrajinskem mestu Mariupolj, ki so jo več mesecev oblegale ruske sile, odkritih več kot 150 trupel ukrajinskih borcev. Rusija je sporočila, da bo trupla izročila Ukrajini. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v tovarni odkrile »152 trupel skrajnežev in vojakov ukrajinskih oboroženih sil«. Trupla so bila shranjena v zabojniku brez delujočega hlajenja, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov.

Pod trupli so našli mine, s katerimi naj bi zabojnik po navodilih Kijeva verjetno razstrelili, da bi očrnili Rusijo, je zatrdil po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Ukrajinsko vodstvo doslej ni zaprosilo za prenos mrtvih, je povedal in pojasnil, da namerava ruska stran trupla ukrajinskih borcev in vojakov predati predstavnikom v Ukrajini. Po tistem, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad pristaniškim mestom Mariupolj, so se preostali ukrajinski borci zatekli v podzemne predore jeklarne Azovstal, kjer so vztrajali več tednov. Sredi maja so položili orožje in se predali ruskim silam, ki so nato v celoti prevzele nadzor nad tovarno. Rusija je sporočila, da namerava borce, ki so jih prepeljali na ozemlje pod njenim nadzorom, postaviti pred sodišče. Oblasti v samooklicani separatistični republiki Doneck pa so nakazale, da bi lahko vojake iz Azovstala doletela smrtna kazen.

12.12  Orbán zadovoljen z dogovorom o embargu na rusko nafto

Madžarski premier Viktor Orbán je danes izrazil zadovoljstvo s ponoči doseženim dogovorom voditeljev EU o delnem embargu na rusko nafto, ki Madžarski omogoča nadaljnjo dobavo nafte iz Rusije prek naftovoda. Dogovor so podprli tudi drugi voditelji držav članic Evropske unije. Voditelji članic EU so ponoči na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte v EU, v skladu s katerim se bodo države do konca leta odpovedale 90 odstotkom ruske nafte. Začasna izjema bo veljala za nafto, ki v EU priteče po naftovodih. Pri 90 odstotkih so upoštevali surovo nafto, ki jo države uvažajo po morju, kar pomeni dve tretjini uvoza iz Rusije. Poleg tega sta Nemčija in Poljska napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba, je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba.

Madžarski premier Viktor Orbán je bil z doseženim dogovorom zadovoljen. »Dosegli smo dogovor, ki državam, ki nafto prejemajo po naftovodih, omogoča nadaljnje delovanje v skladu s prejšnjimi pogoji,« je povedal. V videu, objavljenem na facebooku, je dodal, da bi bila splošna prepoved uvoza ruske nafte za Madžarsko »atomska bomba, a se nam je uspelo temu izogniti«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Z dogovorom je zadovoljen tudi slovaški premier Eduard Heger. »Slovaške zahteve so bile upoštevane. To pomeni, da bo Slovaška lahko rusko nafto uporabljala, dokler ne bo našla alternative,« je povedal po poročanju slovaške tiskovne agencije Tasr.

12.09  Dva ruska vojaka v Ukrajini obsojena na zapor zaradi vojnih zločinov

Ukrajinsko sodišče je dva ujeta ruska vojaka v torek obsodilo na 11 let in pol zapora zaradi obstreljevanja mesta na vzhodu Ukrajine z granatami, kar je druga sodba za vojne zločine od začetka zadnje ruske invazije februarja, poroča Guardian. Aleksander Bobikin in Aleksander Ivanov, ki sta poslušala sodbo v škatli iz ojačanega stekla na okrožnem sodišču Kotelevska v osrednji Ukrajini, sta prejšnji teden priznala krivdo, poroča Reuters.

12.07  Ukrajinski uradnik: Sveženj sankcij EU »ni dovolj«

Zadnje sankcije Evropske unije proti Rusiji, ki prepovedujejo večino uvoza njene nafte, »niso dovolj«, hitrost sankcij pa je bila doslej prepočasna, je dejal visoki uradnik v uradu ukrajinskega predsednika v Madridu, poroča Guardian. »Če mene vprašate, bi rekel veliko prepočasi, veliko prepozno in zagotovo premalo,« je dejal Igor Žovkva, namestnik vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega, poroča Reuters. Ukrajina tudi ni zadovoljna s tempom dobav orožja z Zahoda, je dejal. »Če bi bili zadovoljni, bi takoj začeli osvobajati Mariupolj in pregnali ruske sile iz Donbasa.«

11.20  Lavrov prihodnji teden v Turčijo na pogovore o odprtju poti za izvoz žita

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bo prihodnjo sredo obiskal Turčijo, kjer se bo s tamkajšnjimi predstavniki pogovarjal o deblokadi izvoza žita iz Ukrajine, ki je ustavljen zaradi ruske invazije na to državo. Obisk Lavrova je napovedal turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu, ki je odprtje poti za prevoz žita označil za osrednje vprašanje. Çavuşoğlu je v televizijskem pogovoru dejal, da bo Lavrov 8. junija prispel v Turčijo »na pogovore o vprašanju odpiranja varnostnega koridorja, ki vključuje tudi (prevoz) pšenice v Črnem morju«. »To je najpomembnejše vprašanje. Osredotočamo se na to. Načrtujemo ustanovitev centra v Istanbulu za opazovanje koridorja,« je še povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Lavrova bo na obisku spremljala vojaška delegacija, je dodal.

Turški zunanji minister je obisk ruskega kolega napovedal le dan po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoğanu dejal, da je Moskva v sodelovanju z Ankaro pripravljena omogočiti neoviran pomorski promet blaga, vključno z izvozom žita iz ukrajinskih pristanišč. V ukrajinskih pristaniščih, ki so jih obkolile ruske ladje, je obtičalo na desetine kontejnerskih ladij, zaradi česar je onemogočen izvoz pšenice, sončničnega olja in drugih živil ter gnojil. Plovbo po Črnem morju ovirajo tudi mine, ki so jih postavile tako ruske kot ukrajinske sile, še navaja AFP.

10.14  Janez Janša o naftnem embargu: Najtrši oreh še prihaja, to je plin

Premier Janez Janša je ob prihodu na drugi dan vrha ocenil, da je naftni embargo lažji del sankcij. »Najtrši oreh še prihaja. To je plin. Veliko sreče tistim, ki bodo našli rešitev za kvadraturo kroga,« je dejal. Opozoril je na dogajanje v Donbasu, kjer ruska vojska s premočjo v zraku, oklepu in težkem orožju napreduje. »Če se EU in Zahod ne želita čez mesec dni pogovarjati o novih milijonih beguncev iz Ukrajine, se moramo osredotočiti na vojaško pomoč,« je ocenil Janša. Naftni embargo po Janševem mnenju naj ne bi neposredno vplival na Slovenijo, tudi na ceno energentov ne, saj da slovenske družbe po njihovih informacijah ne dobivajo ruske nafte. Glede cene energije je opozoril, da smo v EU še ujetniki paradigme izpred nekaj let, ko še ni bilo vojne in visokih cen. »Paradigma je bila zeleni prehod ne glede na ceno,« je dejal. Ocenil je, da bi prednostne naloge morali uskladiti.

Glede svojih občutkov na zadnjem vrhu je povedal, da je bil trikrat član evropskega sveta. Med njegovimi člani v današnji sestavi ni več nikogar, ki je bil z njim v mandatu 2004–2008. »Če bom še kdaj član evropskega sveta, upam, da bo v njem veliko pogumnih ljudi, ki sem jih srečal v zadnjih dveh letih, zlasti pogumne kolegice iz Danske, Finske, Švedske in Estonije. Trenutno so one tiste, ki usmerjajo evropski čoln v pravo smer,« je dejal.    

09.22  Gazprom prekinil dobavo nizozemskemu energetskemu podjetju

Ruski Gazprom je uresničil ponedeljkove napovedi in danes ustavil dobavo plina nizozemskemu energetskemu podjetju GasTerra, ki je v delni državni lasti. Prekinitev dobave, ki so jo Rusi uresničili, ker v nizozemski družbi zavračajo plačevanje plina v rubljih, so potrdili v ruskem energetskem velikanu. »Gazprom je popolnoma ustavil dobavo plina GasTerri, ker zavrača plačevanje v rubljih,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP koncern zapisal v sporočilu za javnost. Ruski predsednik Vladimir Putin je konec marca naznanil, da bo Rusija za zemeljski plin sprejemala zgolj plačila v rubljih, kupci pa bodo morali odpreti račune v ruski valuti ali pa bo dobava plina prekinjena. Gazprom je tako prejšnji mesec že ustavil dobavo plina Poljski in Bolgariji, ta mesec pa še Finski, ker plina niso hotele plačati v rubljih.

Gazprom je glede nizozemskega podjetja zapisal, da do 30. maja ni prejel njihovega plačila za aprilske dobave, čeprav je GasTerro obvestil, da mora od 1. aprila naprej plačila opravljati v rubljih. »GasTerra ne bo izpolnila zahtev Gazproma glede plačevanja,« so v podjetju zapisali v ponedeljkovem sporočilu za javnost. Kot so pojasnili, bi s tem tvegali kršitev sankcij, ki jih je uvedla EU, obenem pa je z zahtevanim načinom plačevanja povezanih preveč finančnih in operativnih tveganj.

09.11  Ukrajinska vojska: Spopadi za nadzor nad Severodoneckom v odločilni fazi

Bitka za nadzor nad mestom Severodoneck na vzhodu Ukrajine je prešla v odločilno fazo, je danes po poročanju tujih agencij sporočil generalštab ukrajinske vojske. Del Severodonecka naj bi bil po navedbah ukrajinskega guvernerja Luganska Sergija Gajdaja že pod ruskim nadzorom, poroča britanski BBC. »Rusi napredujejo proti središču Severodonecka. Spopadi se nadaljujejo. Razmere so zelo težke,« je na telegramu sporočil Gajdaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal, ruska vojska »nenehno obstreljuje celotno regijo«.

Po navedbah generalštaba ukrajinske vojske ruske sile izvajajo ofenzivo na območju mest Severodoneck in Toškivka. O ruskih kopenskih napadih poročajo tudi z območja Bahmuta na zahodu, kjer so ruske sile napadle vasi Zolote, Komišuvaha, Berestove, Pokrovske in Dolomitne. Ukrajinski generalštab je poročal, da je bilo ponoči na drugih delih fronte precej mirneje, občasni spopadi pa so potekali na območju okoli Slovjanska, ključnega preostalega središča Kijevu zvestih enot v regiji Donbas. Po besedah vodje ukrajinske vojaške uprave v Donecku Pavla Kirilenka je ponoči raketa zadela šolo in sedem stanovanjskih stavb v Slovjansku. Kirilenko je dejal, da so bili v incidentu ubiti trije ljudje, šest pa jih je bilo ranjenih.

Vodja mestne uprave je sporočil, da evakucija civilistov zaradu spopadov ni mogoča. »Mesto je še vedno v ukrajinskih rokah in se bori ... vendar evakuacije zaradi spopadov niso možne,« je za ukrajinsko televizijo po poročanju Reutersa dejal Oleksandr Stryuk.

08.42  Rusija: Moskva bo za svojo nafto našla druge uvoznike

Rusija je odgovorila na zadnji krog sankcij EU na uvoz nafte in dejala, da bo Moskva za svojo nafto našla druge uvoznike, poroča Guardian. Ruski stalni predstavnik pri mednarodnih organizacijah na Dunaju Mihail Uljanov se je na twitterju oglasil pri predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen. »Kot je včeraj pravilno povedala predsednica, bo Rusija našla druge uvoznike. Omeniti velja, da zdaj nasprotuje svoji včerajšnji izjavi. Zelo hitra sprememba miselnosti kaže, da EU ni v dobri formi.«

08.38  Prva ladja odplula iz Mariupolja

Iz ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj, ki so ga okupirale ruske sile, je v mesto Rostov na Donu v Rusiji odplula prva tovorna ladja, je danes povedal vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin. »Danes je pristanišče zapustilo 2.500 ton valjane pločevine, namenjene v Rostov,« je na Telegramu zapisal Pušilin. Pri tem je dodal, da je to zelo pomembno pristanišče ob Azovskem morju in edino, kjer je mogoče pretovarjati vse vrste blaga, tudi pozimi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Naznanil je še, da bo bodo nekatere ladje v pristanišču prešle pod pristojnost samooklicane separatistične ljudske republike Doneck in jih bodo preimenovali. Preden je Rusija 24. februarja začela ofenzivo, je bilo pristanišče Mariupolj drugo najbolj prometno pristanišče v Ukrajini. Uporabljali so ga predvsem za izvoz ogromne pridelave ukrajinskega žita, ki je zaradi konflikta v državi zdaj blokirana.

Rusija je sicer prejšnji teden sporočila, da se bo pristanišče ponovno odprlo, potem ko je vojska razminirala 1,5 milijona kvadratnih metrov veliko območje ob pristanišču. Ruske sile so po večtedenskem uničujočem obleganju, zaradi katerega je mesto ostalo v ruševinah, v začetku tega meseca prevzele popoln nadzor nad Mariupoljem, potem ko so se predale še zadnje ukrajinske sile, ki so se zadrževale v jeklarni Azovstal.

08.12  Južna Osetija preklicala referendum o pridružitvi Rusiji

Vodja samooklicane proruske republike Južna Osetija Alan Gaglojev je v ponedeljek opustil načrte za izvedbo referenduma o pridružitvi Rusiji, ki je sicer bil napovedan za 17. julij. Referendum je označil za nepremišljen in poudaril nedopustnost enostranskega odločanja o vprašanjih, ki zadevajo tudi interese Rusije. Referendum je razpisal nekdanji voditelj samooklicane republike Anatolij Bibilov, ki je po mnenju mnogih sporni ukrep predlagal, da bi si zagotovil ponovno izvolitev, a je vseeno v začetku maja izgubil na predsedniških volitvah, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Novi voditelj regije Gaglojev je bil že od začetka do samega referenduma kritičen, odločitev njegovega predhodnika pa je označil za prezgodnjo in nepremišljeno, kljub temu da tudi sam podpira pridružitev Južne Osetije k Rusiji.

V odloku, ki ga je izdal v ponedeljek, se je skliceval na negotovost glede pravnih posledic vprašanja, predloženega na referendum, in poudaril nedopustnost enostranskega odločanja o vprašanjih, ki zadevajo legitimne pravice in interese Rusije. Tudi Moskva je že sporočila, da je bil referendum zaradi napetih razmer v svetu v luči vojne v Ukrajini načrtovan v neugodnem času. Regija Južna Osetija, ki ima le 50.000 prebivalcev, se je od Gruzije odcepila v začetku 90. let prejšnjega stoletja v krvavi državljanski vojni. Po kratki vojni z Gruzijo je Rusija leta 2008 priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, druge samooklicane proruske republike. Obe regiji sta politično, finančno, gospodarsko in vojaško močno odvisni od Rusije. Vendar je Abhazija v nasprotju z Južno Osetijo naznanila, da se ne namerava priključiti Rusiji.

07.00  Napadi na vzhodu se nadaljujejo

Ruska ofenziva na vzhodu se nadaljuje, poroča Reuters. Državna tiskovna agencija Tass je v torek poročala o vodji separatistov, ki ga podpira Moskva, ki je trdil, da ruske sile v bitki za Severodoneck – najbolj vzhodno mesto, ki je še vedno v rokah Ukrajine – niso napredovale tako hitro, kot so upale. Rusija si je prizadevala zavzeti celoten Donbas, ki ga sestavljata Lugansk in Doneck, ki ju Moskva zahteva v imenu separatističnih zastopnikov. Zavzemanje pobratenih mest Severodoneck in Lisičansk na bregovih reke Siverski Donets bi Moskvi omogočilo učinkovit nadzor nad Luganskim in možnost, da po več kot treh mesecih vojne razglasi neko obliko zmage. Vodja Ljudske republike Lugansk, ki jo podpira Moskva, Leonid Pasečnik je za Tass povedal, da imajo tretjino Severodonecka že pod nadzorom, vendar napredujejo manj hitro, kot so pričakovali. Zelenski pa je situacijo v Donbasu opisal kot »izjemno težko« in dodal, da so ruske sile v ponedeljek ponovno obstreljevale severovzhodno mesto Harkov pa tudi mejno regijo Sumi.

03.40  Voditelji EU ob zaključku vrha o energetiki, obrambi in prehranski varnosti

Danes bodo voditelji držav članic EU nadaljevali razpravo o načrtu za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU. Govorili bodo še o skupnih nakupih vojaške opreme in prehranski varnosti. Z energenti je prav tako povezan predlog komisije za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, o katerem so začeli razpravljati že prvi dan vrha. Danes bodo nadaljevali razpravo o predlogu, v ospredju katerega je okrepitev uporabe obnovljivih virov energije. Vojna v Ukrajini je močno vplivala tudi na prehransko varnost po vsem svetu. Predsednik evropskega sveta Charles Michel je tako že v vabilu voditeljem na vrh napovedal, da bodo govorili o konkretnih načinih za pomoč Ukrajini pri izvozu kmetijskih proizvodov z uporabo infrastrukture Evropske unije. Ker je na tem področju še posebej ranljiva Afrika, bo prek videopovezave na zasedanju sodeloval vodja Afriške unije Macky Sall.

02.36  Michel: Voditelji EU dosegli dogovor o embargu na rusko nafto 

Voditelji držav članic Evropske unije so v ponedeljek na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte v EU, je na twitterju zapisal predsednik evropskega sveta Charles Michel. Do konca leta se bodo države članice po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen odpovedale 90 odstotkom ruske nafte. EU bo z danes dogovorjenim embargom po Michelovih besedah Rusiji odvzela »ogromen vir financiranja vojaškega stroja«. »Maksimalni pritisk na Rusijo, da konča vojno,« je še zapisal predsednik evropskega sveta. Michel je sprva na twitterju zapisal, da se EU z danes doseženim dogovorom odpoveduje dvema tretjinama nafte iz Rusije. Toliko je uvozijo po morju, tretjino pa po naftovodu.

Predsednica evropske komisije je kasneje na novinarski konferenci pojasnila, da dogovor pomeni, da bo do konca leta dejansko prekinjenega okoli 90 odstotkov uvoza nafte iz Rusije. Pri tem so upoštevali dve tretjini surove nafte, ki jo države uvažajo po morju. Poleg tega sta Nemčija in Poljska napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba, je povedala Ursula von der Leyen. Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba. Gre torej za okoli deset oziroma 11 odstotkov ruske nafte. »K temu se bomo vrnili kar se da hitro,« je poudarila predsednica komisije. Pri tem je omenila možnost povečanja zmogljivosti Jadranskega naftovoda (Janaf), ki teče prek Hrvaške. Za to bi potrebovali od 45 do 60 dni in tudi nekaj naložb, je po njenih besedah pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković. Posodobiti pa bi bilo treba tudi madžarske rafinerije.

V sredo bodo stalni predstavniki držav članic pri EU pripravili tudi pravno podlago za današnjo politično odločitev, je še povedal predsednik evropskega sveta. Embargo na nafto je del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje še izključitev treh ruskih bank iz sistema swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Poleg tega bodo v okviru sankcij prepovedali oddajanje dodatnim trem ruskim televizijam. Razširili pa bodo tudi seznam oseb, proti katerim so uvedene sankcije, je zapisal Michel. Sankcije, vključno z embargom na nafto, sicer še niso dokončno sprejete.

02.00  Vrh EU za finančno pomoč Ukrajini v višini do devet milijard evrov

Voditelji držav članic EU so na vrhu v Bruslju podprli makrofinančno pomoč Ukrajini v višini do devet milijard evrov. Komisija bo sicer predlog glede te pomoči še predstavila. Predsedniki vlad in držav članic pa so podprli tudi idejo za vzpostavitev platforme za obnovo Ukrajine. »Evropska unija bo skupaj s partnerji v skupini G7 še naprej podpirala ukrajinsko vlado pri njenih likvidnostnih potrebah,« so voditelji zapisali v sklepih vrha o pomoči Ukrajini.

Unija je po njihovih besedah pripravljena Ukrajini zagotoviti makrofinančno pomoč v višini do devet milijard evrov v letošnjem letu. Voditelji so zato pozvali k preučitvi predloga za to pomoč, takoj ko ga bo Evropska komisija predstavila. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci po prvem dnevu zasedanja povedala, da bodo na tem predlogu delali v prihodnjem tednu.