Zelena revolucija v primežu Kitajske in ZDA

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu predstavila načrt industrijske preobrazbe EU, ki poteka z usmeritvijo v čiste tehnologije. Evropa je glede tega posebno ranljiva v globalni bitki, tako s Kitajsko kot ZDA, ki na veliko vlagata v zeleno industrijo.

»Preobrazba k neto ničelnim izpustom že povzroča ogromne industrijske gospodarske in geopolitične premike, daleč najhitreje in najbolj izrazito v našem življenju. Spreminja naravo dela in preoblikuje našo industrijo,« je prepričana nemška krščanska demokratka.

Tako EU v manj kot treh desetletjih želi doseči neto ničelne izpuste. Čiste tehnologije bodo v uporabi v proizvodnji, transportu, gradbeništvu, energetiki. »V prihodnjih desetletjih bomo videli največjo industrijsko preobrazbo našega časa, morda največjo vseh časov,« je povedala. Čiste tehnologije so postale najhitreje rastoči investicijski sektor v Evropi. Zgolj med letoma 2020 in 2021 se je njegova vrednost podvojila.    

Manj birokracije

Z industrijskim načrtom zelenega dogovora naj bi Evropa postala »domovina čiste tehnologije in industrijskih inovacij na poti proti neto ničelnim izpustom«. Pod prvo točko bi morali ustvariti ustrezne regulatorne pogoje za panoge, ki so ključne za doseganje ničelnih neto izpustov. To po njenih besedah vključuje veter, sončno energijo, toplotne črpalke, vodik, skladiščenje ...

Napovedala je predlog akta o industriji z neto ničelnimi izpusti, s katerim bi se do leta 2030 osredotočili na naložbe v najpomembnejše strateške panoge v vsej dobavni verigi. Tako bi, denimo, poenostavili in pospešili izdajo dovoljenj za proizvodne obrate za nove čiste tehnologije.

Odvisnost od redkih kovin

EU je 98-odstotno odvisna od Kitajske pri redkih kovinah, ki so življenjskega pomena za vetrne elektrarne, skladiščenje vodika in baterije. Tudi pri litiju so dobavne verige pod pritiskom, saj ga več kot 90 odstotkov proizvajajo le tri države. Zviševanje cen ogroža tudi konkurenčnost Evrope, zato bi morali v EU narediti več za njihovo prečiščevanje, obdelavo in reciklažo.

Drugi steber industrijskega načrta je spodbujanje naložb in financiranje proizvodnje čistih tehnologij. »Da bo evropska industrija ostala privlačna, mora biti konkurenčna s ponudbami in spodbudami, ki so trenutno na razpolago zunaj,« je prepričana Ursula von der Leyen. Tako naj bi ciljno prilagodili sistem državnih pomoči in davčnih olajšav. S tem bi odpravili tveganja za selitev proizvodnje, ki bi jo pritegnile tuje subvencije.

Preplah v Evropi

Znotraj EU bi po načrtu vzpostavili sklad za suverenost, ki bi zagotavljal, da državne pomoči ne bi bile omejene le na nekaj bogatejših držav, temveč bi bila vlaganja omogočena vsem. Tretji del industrijskega načrta je usposabljanje delavcev za zeleno tranzicijo. Kot četrto Ursula von der Leyen poudarja ambiciozno trgovinsko politiko, ki meri na sporazume z deželami, kot so Avstralija, Čile, Mehika in Nova Zelandija.

Kitajske obljube evropskim podjetjem

Glede Kitajske se bo po napovedi Ursule von der Leyen EU odzvala odločno. V kitajskem petletnem načrtu so čiste tehnologije prednostna naloga. »A tekmovanje pri neto ničelnih izpustih mora temeljiti na enakih konkurenčnih pogojih,« je opozorila. Kitajski je očitala, da spodbuja selitev energetsko intenzivnih podjetij iz Evrope z obljubami poceni energije, nizkih stroškov dela in bolj prizanesljive regulacije. Podjetjem iz EU pa omejuje dostop do svojega trga.

Ursula von der Leyen s švedsko ministrico za energetiko Ebbo Busch v ledenem hotelu na Švedskem. FOTO: TT/Reuters

V oceni ameriškega akta o zmanjševanju inflacije (Ira), ki uvaja protekcionistične subvencije in olajšave domačim podjetjem, se je zavzela za sodelovanje v preobrazbi in skupnih koristih od orjaških naložb. Koristi bi lahko izhajale iz čezatlantske ekonomije obsega in postavljanja skupnih standardov. Cilj Bruslja je, da bi podjetja iz EU imela koristi od Ire in da proizvodi, kot so električni avtomobili, ne bi bili diskriminirani.