Putin pozval k zaustavitvi dobav orožja Ukrajini

20.15 Putin pozval k zaustavitvi dobav orožja Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu v telefonskem pogovoru dejal, da mora Zahod prenehati dobavljati orožje Ukrajini. Prav tako ga je obvestil o osvoboditvi mesta Mariupolj in se pritožil, da Zahod ignorira ukrajinske napade na ozemlja pod ruskim nadzorom, poročajo tuje tiskovne agencije.

Putin je v dvournem pogovoru z Macronom, ki je bil tudi prvi pogovor med predsednikoma Rusije in Francije od konca marca, ukrajinske sile obtožil vojnih zločinov in hkrati zatrdil, da Evropska unija tovrstna dejanja ignorira, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poudaril je, da bi Zahod lahko pomagal ustaviti ta grozodejstva z ustreznim pritiskom na oblasti v Kijevu ter z ustavitvijo dobave orožja, dodaja nemška tiskovna agencija dpa. Pri tem je obtožil Kijev, da pri pogajanjih ni dosleden in ni pripravljen na resen trud za končanje konflikta, medtem ko ruska stran po Putinovih besedah vselej ostaja odprta za dialog.

17.25 V Mariupolju siloviti spopadi, ruske sile so napadle jeklarno Azovstal

Ruske sile so po današnji uspešni evakuaciji 100 civilistov napadle jeklarno Azovstal, ki je zadnja utrdba ukrajinskih sil v mestu Mariupolj, so navedbe ruskega obrambnega ministrstva povzele tuje tiskovne agencije. Ruska vojska je napadla tudi vojaško letališče pri mestu Odesa in uničila pošiljke orožja iz ZDA in Evrope.

Ruska vojska naj bi z preciznim raketnim napadom na vojaško letališče blizu Odese uničila brezpilotne letalnike, strelivo in orožje, ki so ga Ukrajini dostavili ZDA in evropske države, navaja tiskovna agencija Reuters. Guverner Odese Maksim Marčenko je sporočil, da so bile v napadu mrtvi in ranjeni. Po navedbah guvernerja Donecka Pavla Kirilenka pa je bilo danes v regiji Doneck ubitih najmanj devet ljudi, pa poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na vzhodu in jugu Ukrajine sicer še vedno divjajo boji, ruske sile naj bi z raketami in topništvom napadle cilje v mestu Harkov in njegovi okolici, pa tudi v Zaporožju in Donecku.

15.45  Združeno kraljestvo Ukrajini obljublja pomoč

Britanski premier Boris Johnson je danes v nagovoru ukrajinskega parlamenta prek videopovezave napovedal dodatnih 358 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini in pohvalil pogum ukrajinskih borcev in civilistov, ki se jih bodo po njegovih besedah še dolgo spominjale prihodnje generacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nov paket britanske vojaške podpore bo med drugim vključeval protiladijske rakete brimstone, protiletalske sisteme stormer, radarje za določanje položaja artilerije, ki bombardira ukrajinska mesta, in težka brezpilotna letala za logistično podporo izoliranim bojnim silam. Medtem je na poti v Ukrajino tudi več kot deset novih specializiranih vozil toyota landcruiser, s katerimi bodo pomagali zaščititi civilne uradnike na vzhodu države in evakuirati ljudi iz najbolj ogroženih območij.

Ruske oblasti so medtem sicer že večkrat kritizirale zahodne države, ki krepijo donacije vojaške opreme, češ da s tem tvegajo zaostrovanje konflikta. Rusija konstantno opozarja, da ima pravico odgovoriti na vsako tovrstno grožnjo.

12.54  Pahor v intervjuju za Spiegel opozoril na nujnost podpore Ukrajini

Predsednik republike Borut Pahor se je intervjuju za nemški časnik Der Spiegel zavzel za nadaljnjo dobavo orožja Ukrajini in opozoril na Putinovo nepredvidljivost, ki bi lahko vodila v jedrski spopad. Opozoril je, da ruske vojske ne gre podcenjevati, obstaja pa tudi nevarnost širitve konflikta na Moldavijo, Gruzijo in Zahodni Balkan. Predsednik republike obžaluje, da ne more več izključiti možnosti jedrskega spopada, saj je Putin nepredvidljiv, sam pa je izgubil zaupanje v Putinov razum. Na pomisleke, da bi bila jedrska vojna nelogična, je Pahor odgovoril, da nelogičnost vojne v Ukrajini ni ustavila Putina. Pahor, ki ga je Der Spiegel označil za enega izmed najbolj izkušenih evropskih državnikov, je v intervjuju poudaril še, da se ne strinja s takojšnim embargom na ruske energente.

12.41  V Zaporožju pripravljeni na sprejem evakuiranih

Avtobusi z rešenimi civilisti iz Mariupolja naj bi v naslednjih urah prispeli v ukrajinsko mesto Zaporožje. Ukrajinski zdravstveni organi ter prostovoljci, Zdravniki brez meja in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so pripravljeni na vse nujne zdravstvene primere, je novinarjem v Ženevi prek videoposnetka povedala koordinatorka WHO na terenu Dorit Nitzan.

»Pripravljeni smo na opekline, zlome, rane, okužbe, drisko, okužbe dihal, tudi nosečnice, podhranjenost; dobro smo pripravljeni,« je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejala Nitzanova. Tisti, ki so po nedeljski evakuaciji prispeli v Zaporožje, so bili v razmeroma dobrem zdravstvenem stanju. Večino so zdravili zaradi manjših zdravstvenih težav. Vendar pa so bili psihološko hudo prizadeti, je pojasnila. Doslej so na ozemlje, ki je pod nadzorom ukrajinske vojske, prispeli le trije od 14 avtobusov, s katerimi naj bi evakuirali civiliste iz Mariupolja, je dejal župan mesta Vadim Bojčenko. Preostalih 11 avtobusov naj bi obtičalo nekje na poti proti približno 200 kilometrov oddaljenem Zaporožju, je ocenil.

12.11  Nemški bojni letali pospremili rusko letalo stran od nemškega zračnega prostora

Dve nemški bojni letali sta v soboto vzleteli iz baze v deželi Schleswig-Holstein, potem ko so zaznali rusko letalo v mednarodnem zračnem prostoru, nedaleč od nemškega otoka Rügen v Baltskem morju, danes poroča nemška tiskovna agencija DPA. Nemški letali sta na koncu zgolj pospremili ruskega pilota stran od nemškega zračnega prostora.

Ta dogodek se je zgodil le dan po tem, ko je rusko izvidniško letalo antonov An-30 v petek zvečer vdrlo v zračni prostor Danske in Švedske, zaradi česar sta vladi na zagovor poklicali ruska veleposlanika. Švedska, v nasprotju z Dansko in Nemčijo, ni članica Nata, a je vojna v Ukrajini tudi na Švedskem sprožila razpravo o članstvu v severnoatlantskem zavezništvu. O članstvu vse bolj odkrito govorijo tudi na Finskem.

10.33  Ukrajinske sirote prispele v Slovenijo

V Slavino pri Postojni je skupaj s spremljevalci srečno prispelo 20 sirot, večinoma starih med enim ter tremi leti in pol. Kot je za STA povedal poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk, so bili neprekinjeno na poti 24 ur, nad sprejemom ob prihodu in namestitvijo pa so bili prijetno presenečeni.

Po Curkovih besedah med potjo niso imeli nobenih težav, saj je šlo za zelo dobro usklajen projekt mednarodnega odprtja poti in so zato v Slovenijo prišli v zelo kratkem času. Iz Ukrajine so čez Madžarsko v Slavino prispeli po 24 urah neprekinjene poti.

Gre za sirote in otroke brez spremstva staršev iz Luganske sirotišnice številka 2. Skupaj je prišlo 38 beguncev iz Ukrajine, poleg 20 sirot še 18 spremljevalcev s svojimi otroki, med njimi tri zdravnice in štiri medicinske sestre, ostali pa naj bi do preklica vojnega stanja v Ukrajini.

Otroke bodo namestili v stavbo nekdanje ljudske šole v Slavini pri Postojni, spremljevalci oziroma strokovno osebje pa bo prebivalo v prostorih srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni.

Kot je dodal Curk, je bil prihod otrok zelo čustven dogodek za vse, ki so bili zraven. »To srečanje je bilo precej čustveno, gre za spremembo, ko ljudje iz vojnega stanja pridejo v neko mirno sredino, kjer so začutili tudi toplino domačinov, ki so jih že ob prihodu pozdravili,« je povedal.

Otroke so pričakale tudi vzgojiteljice vrtca iz Postojne, ki so pomagale pri prenašanju otrok iz avtobusa in pri prvem obroku. Kot je dejal Curk, med drugim danes sledita še zdravniški pregled otrok in dokončna namestitev v Slavini. Ukrajinski begunci so bili nad urejenostjo novih bivališč vidno presenečeni in z razmerami zelo zadovoljni, je še povedal Curk.

10.21  BP kljub močni rasti prihodkov zaradi umika iz Rusije z globoko izgubo

Britanski energetski velikan BP je v prvem letošnjem četrtletju ob močni rasti cen energentov ustvaril nekaj več kot 51 milijard dolarjev prihodkov, kar je 40 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Ker pa se je v luči ruskega napada na Ukrajino koncern odločil umakniti iz Rusije, je zaradi tega vknjižil nekaj več kot 20 milijard dolarjev izgube. BP je zaradi umika iz skoraj petinskega deleža v pretežno državnem ruskem energetskem gigantu Rosneft vknjižil 25,5 milijarde dolarjev slabitve.

Ob neupoštevanju izrednih dogodkov in sprememb vrednosti zalog je v trimesečju ustvaril 6,25 milijarde dolarjev čistega dobička, potem ko je lani v tem času ta dosegel nekaj več kot 2,6 milijarde dolarjev, a je po vključitvi slabitve zaradi umika iz Rusije in drugih izrednih učinkov poročal o 20,4 milijarde dolarjev ali okoli 19,4 milijarde evrov izgube. Lani je ustvaril 4,7 milijarde dolarjev dobička. Ob upoštevanju spremembe v vrednosti zalog pa je izguba v letošnjem prvem trimesečju narasla na okoli 23 milijard dolarjev. Medtem ko je ruski napad na Ukrajino po eni strani povzročil močno negativen vpliv na četrtletno poslovanje, je rast cen energentov, ki je posledica ukrajinske krize, po drugi strani prinesla izrazito rast prihodkov energetskim podjetjem. Prihodki BP so tako medletno narasli za 40 odstotkov na 51,2 milijarde dolarjev ali okoli 48,8 milijarde evrov. To je po poročanju tujih tiskovnih agencij občutno preseglo napovedi.

09.49  Zelenski: Lavrov krivi Jude za zločine nacistov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v današnjem nočnem nagovoru odzval na sporno izjavo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in ga obtožil, da krivi Jude za zločine nacistov. Lavrov je v nedeljo dejal, da judovske korenine Zelenskega ne vplivajo na Putinovo stališče, da so v Ukrajini nacisti. Lavrov je to stališče izrekel v gostovanju na italijanski televiziji in pri tem dodal, da je Zelenski morda res judovskega rodu, a je imel judovsko kri tudi Adolf Hitler, poroča britanska mreža BBC. Po besedah Zelenskega je Lavrov s tem »odprto in brez obotavljanja dejal, da so največji antisemiti domnevno med Judi samimi«. »In da je Hitler domnevno imel rusko kri. Kako je to lahko rečeno na predvečer obletnice zmage nad nacizmom? Te besede pomenijo, da prvi diplomat Rusije krivi Jude za zločine nacistov. Brez besed,« je še dodal Zelenski.

Izrael je že v nedeljo obsodil izjavo ruskega zunanjega ministra. Tel Aviv od Moskve zahteva opravičilo, izraelsko zunanje ministrstvo pa je na pogovor pozvalo ruskega veleposlanika v Izraelu. Izraelski zunanji minister Jair Lapid je sporočil, da je izjava Lavrova neoprostljiva in predstavlja tudi grozljivo zgodovinsko netočnost. Kot je poudaril, se Judi v holokavstu niso ubijali sami, najbolj pritlehna raven rasizma proti Judom pa je prav obtoževanje samih Judov za antisemitizem.

09.33  Frančišek se je pripravljen srečati s Putinom

Papež Frančišek je dal intervju za italijanski časnik Corriere della sera, v katerem pravi, da ne namerava obiskati Kijeva, je pa ponudil srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot njegove beseda citira omenjeni časnik, ki ga navaja Guardian, je papež dejal: »Prvi dan vojne sem poklical Zelenskega, Putina pa nisem poklical, saj sem s tem želel svetu dati jasno sporočilo. Potem sem kardinala Parolina po 20 dneh vojne prosil, naj Putinu pošlje sporočilo, da sem pripravljen iti v Moskvo. Odgovora še nismo prejeli. Bojim se, da Putin ne more in ne želi imeti tega srečanja prav zdaj. Toda toliko brutalnosti, kako je ne moreš ustaviti? Pred petindvajsetimi leti smo isto doživeli z Ruando.« Papež je dejal, da za zdaj ne namerava oditi v Kijev, je pa tja poslal dva kardinala. »Čutim, da mi ni treba iti tja, najprej moram v Moskvo, moram se srečati s Putinom. Ampak tudi jaz sem samo duhovnik, kaj pa naj storim? Delam to, kar lahko … če bi le Putin odprl svoja vrata.« Papež je tudi nekaj kritičnih besed namenil za patriarha Kirila, vodjo Ruske pravoslavne cerkve, ki je bil glasen podpornik vojne.

09.30  Župan Mariupolja je potrdil, da je v Azovstalu še vedno več kot 200 civilistov 

Župan mesta Mariupolj Vadim Bojčenko je podal posodobitev in ponovil prejšnje podatke ter sporočil, da je več kot 200 civilistov še vedno zaprtih z borci v jeklarni Azovstal. Reuters poroča, da je po njegovih besedah v mestu na jugu Ukrajine, ki so ga zasedle ruske sile, skupno približno 100.000 civilistov.

09.19  Hrvaška izgnala tudi ruska diplomata, ki sta grozila novinarju Večernjega lista

Hrvaška vlada je iz države izgnala dva ruska diplomata, ki sta grozila novinarju hrvaškega časnika Večernji list zaradi članka o zločinih čečenskega voditelja Ramzana Kadirova, razkriva hrvaška revija Nacional. Grožnje je za STA potrdil tudi novinar Večernjega lista Hassan Haidar Diab. Hrvaška vlada je iz države 25. aprila izgnala 18 ruskih diplomatov in šest članov osebja ruskega veleposlaništva v Zagrebu. Dva od njih sta pred tem neposredno grozila novinarju Večernjega lista Hassanu Haidarju Diabu zaradi njegovega članka o likvidacijah, ki jih v Ukrajini izvaja zloglasni čečenski voditelj Ramzan Kadirov.

Diaba je po objavi članka po telefonu poklical tiskovni predstavnik ruskega veleposlaništva na Hrvaškem Matvej Sidorov in mu dejal, da bodo njegov članek prevedli in poslali Kadirovu. Ko je Diab Sidorova vprašal, ali mu grozi, mu je ta odgovoril: »Interpretiraj to, kakor želiš, meni je sekretar naročil, naj ti to rečem.«

08.49  Britansko obrambno ministrstvo: Ruska vojska je danes precej šibkejša

Ruska vojska je zdaj bistveno šibkejša zaradi invazije na Ukrajino, je v svojem zadnjem poročilu vojaške obveščevalne službe zapisalo ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva. Kot navajajo v poročilu, ki ga povzema Guardian, »se je ruski obrambni proračun med letoma 2008 in 2018 približno podvojil z naložbami v več vrhunskih zračnih, kopenskih in morskih zmogljivosti. Od leta 2008 je to podpiral obsežni program vojaške modernizacije New Look. Vendar pa posodobitev fizične opreme Rusiji ni omogočila prevlade v Ukrajini. Zaradi neuspehov tako pri strateškem načrtovanju kot pri operativni izvedbi niso mogli številne moči prevesti v odločilno prednost. Ruska vojska je zdaj – zaradi invazije na Ukrajino – bistveno šibkejša, tako materialno kot konceptualno, okrevanje pa bodo še poslabšale sankcije.

08.09  Napadi v Odesi, ubit 15-letnik

V novem ruskem napadu na ukrajinsko črnomorsko pristanišče Odesa je bil v ponedeljek ubit najstnik. »Zaradi raketnega napada v Odesi je bila poškodovana stanovanjska stavba, v kateri je bilo tedaj pet ljudi. Umrl je 15-letni fant,« je na telegramu sporočil mestni svet Odese. Od februarja, ko je Moskva začela invazijo na sosednjo Ukrajino, je bilo iz vojnih območij v Ukrajini v Rusijo prepeljanih skoraj 1,1 milijona ljudi. Med tistimi, ki so jih prepeljali v Rusijo, je približno 200.000 otrok, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povedal ruski generalpolkovnik Mihail Mizincev. Samo v ponedeljek je bilo iz Ukrajine v Rusijo pripeljanih 11.500 ljudi, od tega 1850 otrok, je dejal. Ukrajinski svet za nacionalno varnost in obrambo je Rusijo obtožil, da ugrablja ukrajinske otroke in jih uporablja za propagandne namene.

07.17  Danes naj bi se nadaljevale evakaucije iz Mariupolja in Azovstala

Prvi civilisti, ki so jih evakuirali iz jeklarne v Mariupolju, so v ponedeljek varno prispeli v ukrajinsko mesto Zaporožje po nočni avtobusni vožnji čez frontno črto, poroča Reuters po sporočilu ukrajinske vojaške policije. Evakuirani so bili večinoma ženske, otroci in starejši in imeli bodo dostop do zdravstvene oskrbe, hrane, zdravil in psihološke pomoči, je sporočila policija. V tovarni Azovstal, ki jo ruska stran še naprej obstreljuje, je skupaj z zadnjimi ukrajinskimi branilci že tedne ujetih na stotine civilistov. V bunkerju je po nekaterih trditvah menda še 200 civilistov, a je te trditve nemogoče preveriti.

Nov poskus evakuacije civilistov iz Mariupolja je bil ob podpori Združenih narodov in Rdečega križa dogovorjen za zjutraj ob 7. uri po lokalnem času, je na telegramu sporočil mestni svet Mariupolja. Evakuacijski koridor naj bi bil namenjen prebivalcem, ki so ujeti v mestu, poroča britanski BBC. Še vedno je več sto ljudi ujetih v oblegani jeklarni Azovstal, od koder je v nedeljo po navedbah tako ukrajinske kot ruske strani uspelo oditi več kot sto civilistom.

V zadnjih tednih je propadla večina poskusov za evakuacijo civilistov iz obleganega mesta na jugu Ukrajine, saj je Rusija z blokiranjem in obstreljevanjem evakuacijskih poti kršila obljubljeno začasno prekinitev ognja. Številni prebivalci Mariupolja so iz mesta pobegnili peš ali z avtomobili, ko so propadla prizadevanja za organizacijo množične evakuacije z avtobusi. Mesto, ki je po več tednih ruskega bombardiranja skoraj v celoti uničeno, je pod ruskim nadzorom, še zadnji del pod nadzorom ukrajinskih sil je velik industrijski kompleks Azovstal, ki se razteza na več kot 11 kvadratnih kilometrih površine. Glede na navedbe ukrajinskih oblasti je tam še več sto civilistov in vojakov, med katerimi mnogi potrebujejo zdravniško oskrbo. Rusija trdi, da je v jeklarni tudi približno 2500 pripadnikov ukrajinske vojske in tujih plačancev.

06.45  ZDA: Rusija želi z lažnimi volitvami priključiti Doneck in Lugansk

Iz ZDA prihajajo informacije, da naj bi Rusija nameravala priključiti ukrajinski regiji Doneck in Lugansk. Michael Carpenter, ameriški veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, je v ponedeljek novinarjem v Washingtonu povedal, da »najnovejša poročila kažejo, da bo Rusija poskušala priključiti ti dve regiji, navaja Guardian.« Poročila navajajo, da namerava Rusija pripraviti referendume in da naj bi regiji priključila nekje v sredini maja. Carpenter je dejal, da Združene države verjamejo tudi, da Rusija razmišlja o podobnem načrtu v tretji regiji, Hersonu, kjer je Moskva pred kratkim utrdila svoj nadzor in vsilila uporabo svoje valute rubelj.

06.30  Velika Britanija z dodatnimi 300 milijoni funtov vojaške pomoči

Velika Britanija je sporočila, da bo Ukrajini zagotovila 300 milijonov funtov (357 milijonov evrov) več vojaške pomoči, vključno z opremo za elektronsko bojevanje in protibaterijskim radarskim sistemom, poleg dosedanje pomoči v višini 200 milijonov funtov, poroča Reuters. Velika Britanija je Ukrajini poslala več kot 5000 protitankovskih raket in pet sistemov zračne obrambe ter drugo strelivo in eksplozive od ruske invazije 24. februarja, ki je uničila mesta in v kateri je umrlo ali bilo ranjenih na tisoče ljudi. ZDA so Ukrajini doslej zagotovile tri milijarde dolarjev vojaške pomoči, prejšnji teden pa je predsednik Joe Biden zaprosil ameriški kongres, naj odobri več kot 20 milijard dolarjev vojaške podpore.

06.00  EU upa, da bo na naslednjem zasedanju sprejela šesti krog sankcij

Evropska unija upa, da bo na naslednjem zasedanju sveta EU za zunanje zadeve sprejela šesti krog sankcij proti Rusiji, je v ponedeljek dejal visoki diplomat Unije, piše Guardian. Josep Borrell je na tiskovni konferenci v mestu Panama City, kjer je na uradnem obisku, povedal, da blok upa, da bo omejil ruski izvoz energije v okviru svojih prizadevanj za sankcioniranje Moskve zaradi njene invazije na Ukrajino, poroča Reuters. EK, izvršna veja Unije, naj bi ta teden predlagala sveženj sankcij EU, vključno z morebitnim embargom na nakup ruske nafte – ukrep, ki bi Moskvo prikrajšal za velik tok prihodkov. Vendar pa številne države EU glede tega ostajajo razdeljene. Borell je dejal, da upa, da bo EU sprejela ukrepe, a priznal, da za zdaj še ni soglasja vseh članic. »Vendar sem prepričan, da bo vsaj glede uvoza nafte ta dogovor mogoč od zdaj do naslednje seje sveta,« je dodal. Svet ima seje načrtovane za 10. in 16. maj.