Iz jeklarne Azovstal rešili sto civilistov

17.11 Rusko izvidniško letalo naj bi kršilo švedski in danski zračni prostor

Rusko izvidniško letalo je v petek za krajši čas kršilo švedski zračni prostor, je sporočila švedska vojska. Še pred tem je kršilo tudi danski zračni prostor. Tako švedski obrambni minister Peter Hultqvist kot danski zunanji minister Jeppe Kofod sta to dejanje označila za popolnoma nesprejemljivo.

Rusko letalo tipa AN-30 je glede na navedbe Stockholma letelo vzhodno od Bornholma, danskega otoka v Baltskem morju, nato pa se je napotilo proti švedskemu ozemlju. Južno od okrožja Blekinge je za krajši čas kršilo švedski zračni prostor, nato pa območje spet zapustilo. Švedska vojaška letala so sledila dogajanju in fotografirala letalo, so še navedli.

Švedski obrambni minister Peter Hultqvist je kršenje zračnega prostora označila za popolnoma nesprejemljivo, zlasti v luči splošne varnostne situacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

16.28 Združeni narodi potrdili evakuacijo iz Mariupolja

Združeni narodi so potrdili, da je v teku operacija za evakuacijo civilistov iz oblegane jeklarne Azovstal v Mariupolju. To je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je dodal, da so na varno že umaknili okoli 100 civilistov. Pred tem sta o umiku prvih skupin ljudi s tega območja že poročali tako ukrajinska kot ruska stran.

»Združeni narodi potrjujejo, da je v jeklarni Azovstal v sodelovanju z mednarodnim odborom Rdečega križa in stranmi v konfliktu v teku operacija varnega prehoda,« je po poročanju tujih tiskovnih agencije sporočil tiskovni predstavnik ZN v Ženevi Jens Laerke. Drugih podrobnosti zaradi varnosti niso razkrili.

Delavka iz jeklarne v objemu svoje sestre po evakuaciji iz Mariupolja. FOTO: Alexander Ermočenko/Reuters

»Začela se je evakuacija civilistov iz Azovstala. Prva skupina okoli 100 ljudi je že na poti na nadzorovano območje. Jutri se bomo srečali z njimi v Zaporožju,« je tvitnil tudi Zelenski. Dodal je še, da zdaj skupaj z ZN delajo na evakuaciji preostalih civilistov v tovarni.

Velik industrijski kompleks, ki se razteza na več kot 11 kvadratnih kilometrih površine, je še zadnji del Mariupolja pod nadzorom ukrajinskih sil. Glede na navedbe ukrajinskih oblasti je tam poleg njih okoli 1000 civilistov ter več sto vojakov, med katerimi številni potrebujejo zdravniško oskrbo.

15.10 Scholz napovedal dodatno pomoč Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz je danes za časnik Bild am Sonntag branil svojo politiko glede pomoči Ukrajini pred očitki nekaterih, da se ob ruski agresiji vede neodločno. Na shodu ob dnevu dela pa je tudi obljubil nadaljnjo finančno, humanitarno in vojaško podporo Ukrajini.

»Ukrajino bomo še naprej podpirali z denarjem, humanitarno pomočjo in orožjem, da se bo lahko branila proti ruski agresiji,« je dejal na današnjem shodu ob prazniku dela v Düsseldorfu in pri tem znova pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina naj preneha z napadi, umakne svoje enote in spoštuje suverenost in neodvisnost Ukrajine.

Svojo odločitev o nadaljnji pomoči Ukrajine je zagovarjal pred glasnimi kriki protestnikov, ki so vzklikali 'mir brez orožja'. Na vzklike se je odzval z argumentom, da sicer spoštuje pacifizem, vendar se tako njemu kot državljanom Ukrajine zdi cinično, da se morajo braniti pred Putinovo agresijo brez potrebnega orožja.

Prav tako je opozoril, da bi vojna v Ukrajini lahko imela drastične posledice, ki bi jih čutili po vsem svetu. »Že zdaj nas skrbi, da bodo nekateri stradali in da si države ne bodo mogle več privoščiti nabave zadostne količine žita,« je dejal in se pri tem skliceval na dejstvo, da je bila Ukrajina pred vojno ena od največjih svetovnih izvoznic žita.

Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina znova poznal naj preneha z napadi, umakne svoje enote in spoštuje suverenost in neodvisnost Ukrajine. FOTO: Yasuyoshi Chiba/AFP

13.39 Rusija in Ukrajina potrdili nove vojaške napade

Ruske oblasti so danes potrdile nove napade na vzhodu in jugu Ukrajine, v katerih naj bi bilo uničenih več bojnih letal in protiletalskih raketnih sistemov S-300. Glede na trditve Londona naj bi Rusija poleg tega v mestu Herson skušala uvesti rubelj kot uradno valuto. Ukrajinska vojska je medtem danes obstreljevala Kačji otok v Črnem morju.

»V regiji Zaporožje so bili uničeni protiletalski raketni sistemi S-300, v regiji Harkov pa sta bila sestreljena dva ukrajinska bombnika Su-24m,« je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Potrdil je tudi napad na letališče v črnomorski metropoli Odesi, kjer naj bi bila glede na ruske trditve v obstreljevanju uničena vzletno-pristajalna steza in hangar, v katerem je bilo shranjeno orožje, dobavljeno iz Evrope in ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Moskva je namreč v zadnjih tednih svojo ofenzivo osredotočila zlasti na jug in vzhod Ukrajine, ki sta deloma že pod nadzorom ruskih sil.

Pod ruskim nadzorom je med drugim že nekaj časa tudi mesto Herson, kjer si po mnenju britanskih obveščevalcev ruske oblasti prizadevajo uvesti rubelj kot uradno valuto. S tem naj bi nameravali dolgoročno uveljaviti močan politični in gospodarski vpliv v mestu. »Trajni nadzor nad Hersonom in njegovimi prometnimi povezavami bo povečal zmožnost Rusije, da okrepi svoje napredovanje proti severu in zahodu, ter izboljšal varnost ruskega nadzora nad Krimom,« je navedeno v poročilu, ki ga je objavilo britansko obrambno ministrstvo.

Medtem pa so ukrajinske oblasti danes sporočile, da so z raketami večkrat napadle Kačji otok v Črnem morju, ki leži približno 35 kilometrov od ukrajinske obale in so ga že konec februarja zavzele ruske sile. Uničenih naj bi bilo več sistemov zračne obrambe in komunikacijska enota, je sporočilo poveljstvo ukrajinske vojske. Prav tako naj bi bilo v napadih ubitih 42 ruskih vojakov, česar pa za zdaj še ni mogoče neodvisno preveriti. Po navedbah Kijeva ima obalni obrambni sistem Neptun, s katerim so obstreljevali otok, rakete z dometom do 280 kilometrov. Sredi aprila naj bi bila s temi raketami potopljena tudi ruska bojna ladja Moskva.

11.39 Rusija opozorila na možnost zasega premoženja »sovražnih« držav

Ruske oblasti so danes naznanile, da bi lahko zasegle premoženje »sovražnih« držav, saj te po njihovem mnenju ne spoštujejo mednarodnega prava. Tovrsten ukrep naj bi bilo maščevanje predlogu ZDA, da bi se zaplenjeno rusko premoženje prodalo, izkupiček pa izplačal Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Kar zadeva podjetja s sedežem na ruskem ozemlju, katerih lastniki so državljani sovražnih držav, kjer je bila sprejeta odločitev o zasegu ruskega premoženja, je pošteno sprejeti recipročne ukrepe in zapleniti njihovo premoženje,« je dejal predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin. Izkupiček potencialne prodaje tega premoženja pa bi bil uporabljen za razvoj Rusije.

Volodin je obtožil nekatere države, predvsem Litvo, Latvijo, Poljsko in ZDA, da kršijo mednarodno pravo in se poslužujejo »čiste kraje« ruskega premoženja. Pri tem je poudaril, da sedaj ruski poslovneži kupujejo tuja podjetja, ki delujejo v Rusiji, in deleže partnerjev, ki želijo zapustiti ruski trg.

Njegove pripombe sledijo napovedi predloga predsednika ZDA Joeja Bidna za okrepitev gospodarskega pritiska na Rusijo z okrepljenimi postopki zasega in zaplembe premoženja, ki bi omogočili prodajo zaseženega premoženja oligarhov za odpravo škode, ki jo je povzročila Rusija, in za pomoč pri izgradnji Ukrajine. »Ta odločitev ne bo vplivala na gospodarstvo naše države. Jahte, vile in drugo premoženje bogatih ruskih državljanov ne prispevajo ničesar k razvoju Rusije,« je glede tega še dodal Volodin.

10.37 Nemčija naj bi podpirala embargo EU na rusko nafto

Nemčija naj bi bila po novem pripravljena podpreti prepoved uvoza ruske nafte v EU. Berlin se je namreč v najnovejših pogajanjih o šestem paketu sankcij proti Rusiji jasno izrekel za uvedbo tovrstnega embarga, navedbe virov v Bruslju navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Evropska unija je že uvedla prepoved uvoza ruskega premoga, a dobavo nafte in plina je težje nadomestiti in zato pogovori o sankcijah v tej smeri še vedno potekajo. Razlog za spremembo stališča Nemčije naj bi bili zadnji uspehi pri iskanju nadomestnih virov nafte. Gospodarski minister Robert Habeck je tako denimo minuli torek naznanil, da jim je uspelo odvisnost Nemčije od ruske nafte s 35 odstotkov pred začetkom vojne v Ukrajini v roku osmih tednov zmanjšati na 12 odstotkov.

Odločitev za embargo znotraj EU s tem postaja veliko bolj verjetna, čeprav naj bi glede na informacije dpa temu koraku še vedno nasprotovale Madžarska, Avstrija, Slovaška, Španija, Italija in Grčija. Nekatere med njimi, kot sta Slovaška in Madžarska, naj bi bile proti hitri uvedbi prepovedi ruske nafte zlasti zaradi svoje velike odvisnosti od tega energenta. Države južne Evrope medtem najbolj skrbi pričakovano povišanje cen energentov za potrošnike po uvedbo embarga.

9.59 Nancy Pelosi na nenapovedanem obisku v Kijevu izrazila podporo Ukrajini

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je v spremstvu delegacije nenapovedano obiskala Kijev, kjer se je srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in izrazila trdno podporo Ukrajini, so danes sporočili tako predstavniki ZDA kot Ukrajine. Pot bo nadaljevala na Poljskem.

»Prišli smo na obisk, da se vam zahvalimo za vaš boj za svobodo (...). Naša zaveza je, da bomo ob vas do konca boja,« je glede na posnetek, ki ga je objavilo ukrajinsko predsedstvo, Pelosijeva dejala Zelenskemu. Ta se je medtem zahvalil za ta močan znak podpore. »To kaže, da so ZDA danes vodilne pri močnem podpiranju Ukrajine v vojni proti agresiji Ruske federacije,« je dejal glede na poročanje tujih tiskovnih agencij.

Pelosijeva je v Ukrajino dopotovala skupaj z delegacijo, v kateri je bilo še več članov kongresa. »Naša delegacija je odpotovala v Kijev, da bi vsemu svetu poslala nezmotljivo in odmevno sporočilo: ZDA trdno stojijo ob Ukrajini,« so zapisali v danes objavljenem uradnem sporočilu na spletni strani Pelosijeve. Kot so dodali, se jim je Zelenski zahvalil za vso dosedanjo pomoč, izrazil pa jasno potrebo po nadaljnji »varnostni, gospodarski in humanitarni pomoči«, s katero bi naslovili ogromen davek, ki ga je doslej terjala ruska invazija. »Naša delegacija je ponosno prenesla sporočilo, da je na poti dodatna ameriška pomoč,« so zapisali. Delegacija na čelu s Pelosijevo sedaj nadaljuje pot v Varšavo, kjer se bodo srečali s predsednikom Andrzejem Dudo.

8.57 Rusko izvidniško letalo naj bi kršilo švedski zračni prostor

Rusko izvidniško letalo je v petek za krajši čas kršilo švedski zračni prostor, je v soboto sporočila švedska vojska. Obrambni minister Peter Hultqvist je to dejanje označil za popolnoma nesprejemljivo.

Rusko letalo tipa AN-30 je glede na navedbe Stockholma v petek zvečer letelo vzhodno od Bornholma, danskega otoka v Baltskem morju, nato pa se je napotilo proti švedskemu ozemlju. Južno od okrožja Blekinge je za krajši čas kršilo švedski zračni prostor, nato pa območje spet zapustilo. Švedska vojaška letala so sledila dogajanju in fotografirala letalo, so še navedli.

Švedski obrambni minister Hultqvist je kršenje zračnega prostora označila za »popolnoma nesprejemljivo«, zlasti v luči »splošne varnostne situacije«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Štiri ruska vojaška letala so že v začetku marca za krajši čas kršila švedski zračni prostor.

Od začetka ruska ofenzive na Ukrajino pred več kot dvema mesecema tako na Švedskem kot na Finskem poteka intenzivna razprava o morebitni pridružitvi zvezi Nato. Rusija je obe državi, sicer članici EU, večkrat posvarila pred tem korakom.

8.13 Obkoljeno jeklarno v Mariupolju uspelo zapustiti 20 civilistom

Jeklarno Azovstal v Mariupolju je v soboto uspelo zapustiti najmanj 20 civilistom, med katerimi je tudi več otrok, sta potrdili tako ukrajinska kot ruska stran. Gre za prvo skupino, ki je odšla iz obsežnega industrijskega kompleksa, odkar je aprila ruska vojska okrog njega sklenila obroč.

Po navedbah pripadnikov ukrajinskega bataljona Azov, ki branijo kompleks, je odšlo 20 civilistov, ki naj bi se napotili proti mestu Zaporožje, približno 225 kilometrov proti severozahodu. Podobno je poročala tudi ruska tiskovna agencija Tass, le da navaja odhod 25 civilistov. V kompleksu, še edinem delu mesta v ukrajinskih rokah, naj bi se poleg ukrajinskih vojakov v izjemno slabih razmerah nahajalo še več sto civilistov. Predhodni poskusi njihove evakuacije so bili neuspešni.

V načrtu je bila sicer evakuacija pod okriljem Združenih narodov, a kot piše francoska tiskovna agencija AFP, za zdaj ni jasno, kdo je poskrbel za sobotni umik prvih civilistov. Prav tako še ni znano njihovo stanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video sporočilu v soboto zvečer zatrdil, da Kijev dela vse, da bi zagotovil izvedbo evakuacije iz Mariupolja.

Dokončen padec mesta v ruske roke bi pripomogel k načrtom ruske vojske, da zavzame celoten jug Ukrajine, kar bi ji omogočilo povezave med proruskimi separatističnimi območji na vzhodu s Krimom, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Mariupolj je sicer v veliki meri uničen. Najnovejši satelitski posnetki zasebnega ameriškega podjetja Maxar, posneti v petek, prikazujejo obsežno uničenje v mestu, vključno z jeklarno Azovstal.

Rusija nadaljuje ofenzivo tudi drugod po Ukrajini, najhuje je na vzhodu, a napadov so deležna tudi mesta, kot je Odesa. Zelenski je ponoči zatrdil, da je bilo v dveh mesecih vojne v Ukrajini ubitih že okrog 23.000 ruskih vojakov. Uničenih naj bi bilo tudi več kot tisoč tankov in skoraj 2500 vojaških vozil. Ruskim vojakom je položil na srce, naj si rešijo življenje. »Bolje, da preživite v Rusiji kot umrete na naši zemlji,« je dejal.