ZDA in Rusijo žene strah pred Kitajsko

Ljubljana – Tako ZDA kot Ruska federacija se hočejo znebiti bremena pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega. Vendar ne gre za odnose med njima in ni cilj Evropa, ampak strah pred Kitajsko. Ta je namreč v zadnjih 30 letih ogromno vlagala v rakete srednjega dosega, je ocenil profesor obramboslovja Vladimir Prebilič.

Ko je ameriški predsednik Donald Trump v petek sporočil, da ZDA odstopajo od jedrske pogodbe, ki velja za eno izmed ključnih pogodb iz obdobja hladne vojne, je v soboto ruski predsednik Vladimir Putin sporočil, da tudi Rusija odstopa od pogodbe. Trumpova administracija je obtožila Rusijo, da krši sporazum in razvija rakete srednjega dosega. Putin je poudaril, da bo Rusija razvijala tudi nove rakete, »a hkrati se nočemo potisniti v drago oboroževalno tekmo«. Tudi Moskva je obtožila ZDA, da kršijo pogodbo.

Takratna voditelja ZDA Ronald Reagan in Sovjetske zveze Mihail Gorbačov sta leta 1987 podpisala omenjeno pogodbo, po kateri so skupaj uničili 2692 izstrelkov. »Tega sporazuma ni podpisala Kitajska. Čeprav je že takrat imela jedrsko orožje, ni bilo tako napredno in jih niso vključili v pogovore. V naslednjih 30 letih so se stvari zelo spremenile. Kitajska je veliko znanja, energije in denarja investirala v rakete srednjega dosega, medtem ko ZDA in Ruska federacija v tem času teh raket nista razvijali,« je pojasnil Prebilič. Razvoj tovrstnega orožja je namreč cenejši od razvoja medcelinskih raket, ki jih morajo usmerjati tudi sateliti iz vesolja. Analize so pokazale, da rakete z dosegom od 500 do 5000 kilometrov predstavljajo 95 odstotkov kitajskega raketnega arzenala. »Kaže se nesorazmerje med ZDA in Rusko federacijo, ki sta se samoomejevali, ter Kitajsko,« je dejal Prebilič.



Kitajska je medtem pozvala ZDA in Rusijo, naj premostita razhajanja glede pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega. »Kitajska stran nasprotuje ameriškemu umiku ter poziva ZDA in Rusijo, naj rešita odprta vprašanja s konstruktivnim dialogom,« je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang. Po ocenah Kitajske je omenjena pogodba pomembna za blaženje odnosov med svetovnimi velesilami in ohranjanje miru.
 

Xi Jinping bi sprejel vabilo

»Doslej so bile v igri ZDA in Rusija, zdaj smo dobili tretjega igralca. Prepričan sem, da če bi kitajski predsednik Xi Jinping dobil povabilo za oblikovanje novega sporazuma, bi ga sprejel. To bi ga postavilo ob bok dvema najpomembnejšima jedrskima velesilama na svetu,« je Vladimir Prebilič poudaril, da bi se vse tri države morale usesti za isto mizo.

Na vprašanje o posledicah propada pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega je Prebilič odgovoril, da bo oborožitvena tekma vplivala na ohlajanje gospodarske rasti. »Neposredno za nas ne pomeni veliko. To bo tekmovanje slonov. Vendar star afriški pregovor pravi, da kjer se sloni prerivajo, je trava poteptana.« Vlaganja v vojaško industrijo in zaostrovanje meddržavnih odnosov, ki bodo omejili dostop do globalnih trgov, bodo na dolgi rok prispevali k ohlajanju gospodarske rasti.