Prva ladja z ukrajinskim žitom uspešno prestala inšpekcijo

15.22 Finska carina na meji z Rusijo zasegla precej prepovedanih izdelkov

Finska carina je danes sporočila, da so pri pregledu potnikov na finsko-ruski meji ujeli več ljudi, ki so nameravali v Rusijo prenesti drone in drugo opremo, ki se lahko uporablja za vojaške namene. Zasegli so tudi prestižno blago, za katero prav tako veljajo sankcije EU. Na Finsko medtem prihaja vse več ruskih turistov. Med 22. in 27. julijem je bilo izvedenih več kot 2500 pregledov, zabeleženih pa je bilo okoli sto primerov izvoza prepovedanih izdelkov, so sporočili v Helsinkih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. EU je zaradi napada na Ukrajino uvedla sankcije ter prepovedala izvoz opreme, ki se lahko uporablja za vojaške namene, ali prestižnih izdelkov v Rusijo.

Na Finskem te dni razpravljajo tudi o omejitvi dodeljevanja vizumov ruskim državljanom. Ti namreč, odkar ne morejo leteti v druge članice EU, ker ni letalskih povezav, pogosteje prihajajo na Finsko, s katero ima Rusija kopensko mejo. Finska opozicijska konservativna stranka je prejšnji teden predlagala prepoved izdajanja turističnih vizumov za Ruse, ta četrtek naj bi predsednik države Sauli Niinisto o tem govoril z vlado. Kot poroča AFP, ima predlog širšo podporo v parlamentu. V Kremlju so sicer že prejšnji teden opozorili, da se bo Rusija na takšen ukrep odzvala.

13.25 Rusija menda uničila skladišče orožja na zahodu Ukrajine

Rusija je danes zatrdila, da je uničila skladišče orožja na zahodu Ukrajine v bližini Lvova. »Z natančnimi raketami dolgega dosega je bilo blizu mesta Radehiv pri Lvovu uničeno skladišče tujega orožja, ki ga je Ukrajina dobila iz Poljske,« je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, ki ni navedlo podrobnosti o domnevno uničenem orožju.

Zahodni del Ukrajine, kjer leži Lvov, je sicer redko tarča ruskih napadov. O eksplozijah na območju blizu meje s Poljsko pa so v torek zvečer poročale ukrajinske oblasti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Poleg tega so v Moskvi sporočili, da so uničili štiri skladišča raket, topniškega orožja in opreme blizu Mikolajeva na jugu Ukrajine ter v doneški regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je tudi dejal, da je bilo na območju Mikolajeva ubitih več kot 50 ukrajinskih vojakov, poroča DPA, ki dodaja, da navedb ni mogoče preveriti na terenu.

12.54 Prva ladja z ukrajinskim žitom uspešno prestala inšpekcijo

Prva tovorna ladja z ukrajinskim žitom, ki je na poti iz Ukrajine od začetka ruskega napada na to državo v februarju, je danes prestala inšpekcijski pregled v turškem Istanbulu, so sporočile turške oblasti. Ladja Razoni, ki v Libanon pelje 26.000 ton ukrajinske koruze, bo kmalu nadaljevala pot. Iz turškega obrambnega ministrstva so sporočili, da je 20 inšpektorjev iz Rusije, Ukrajine, Združenih narodov in Turčije končalo inšpekcijski pregled ladje, kar ji bo omogočilo nadaljevanje poti proti libanonskemu Tripoliju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pregled je trajal približno eno uro, naloga inšpektorjev pa je bila ugotoviti, da na ladji ni nepooblaščenega tovora, kot je orožje, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ladja, ki je v skladu z dogovorom o izvozu ukrajinskega žita v ponedeljek zjutraj izplula iz Odese, je v Istanbul prispela v torek.

Na ladji Razoni, ki pluje pod zastavo Sierre Leone, je 26.000 ton koruze. Gre za prvo pošiljko v okviru dogovora, ki sta ga 22. julija v Istanbulu ob posredovanju Združenih narodov in Turčije podpisali ukrajinska in ruska stran. Rusija je privolila, da bo po več mesecih končala blokado ukrajinskih pristanišč in s tem omogočila izvoz več kot 20 milijonov ton ukrajinskega žita lanske žetve, ki čaka na izvoz. Blokada je dodatno poglobila globalno prehransko krizo, zaradi katere je uvoz hrane za nekatere najrevnejše države, zlasti v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu, postal predrag.

V skladu z dogovorom v Istanbulu deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz ukrajinskega žita po Črnem morju. V centru sodelujejo predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in ZN, ki so tudi opravili inšpekcijo ladje.

12.12 Lavrov v Burmi podprl vojaško hunto

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na današnjem srečanju v Burmi tam vladajoči vojaški hunti izrazil podporo Moskve. Kot je dejal, jo podpirajo pri njenih prizadevanjih za »stabilizacijo države«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ta država v jugovzhodni Aziji je v resni politični krizi, odkar je vojaška hunta februarja lani v državnem udaru prevzela oblast. Po podatkih lokalnih nevladnih organizacij je bilo v zatiranju opozicije ubitih več kot 2100 ljudi, 15.000 so jih aretirali.

Burma in Rusija ohranjata tesne diplomatske in gospodarske odnose, ki sta jih v zadnjih mesecih še okrepili zaradi njune vse večje izolacije v mednarodni skupnosti prav zaradi lanskega državnega udara mjanmarske hunte in letošnjega ruskega napada na Ukrajino. Rusija hunti kot ena njenih glavnih zaveznic prodaja predvsem orožje.

11.26 Scholz: Podaljšanje obratovanja nemških nukleark »morda smiselno«

Nemški kancler Olaf Scholz je danes ocenil, da bi podaljšanje obratovanja nemških jedrskih elektrarn, ki naj bi jih zaprli konec letošnjega leta, »lahko bilo smiselno«. Razprava o tem se v Nemčiji krepi zaradi vse bolj negotove dobave ruskega plina. Scholz je Moskvi sicer danes očital namerno blokado dostave plinske turbine za Severni tok 1. »Z vidika energetske oskrbe v Nemčiji so zadnje tri jedrske elektrarne pomembne izključno za proizvodnjo elektrike ter zgolj za majhen del te. A vendarle bi lahko bilo smiselno, da jih pustimo obratovati,« je izjavil Scholz. Nemška politika je razdeljena glede tega, kako čim hitreje zmanjšati veliko energetsko odvisnost od Rusije in obenem ostati na zastavljeni poti zelene tranzicije.

Od 1. oktobra bodo smele nekatere elektrarne na premog znova začasno proizvajati elektriko, pojavile pa so se tudi pobude za podaljšanje delovanja še zadnjih treh nemških nukleark, ki bi se sicer morale ustaviti s koncem letošnjega leta. Slednje podpirajo predvsem liberalci (FDP) in konservativna unija CDU/CSU, medtem ko so Scholzevi socialdemokrati (SPD) in Zeleni načeloma proti. Pred dnevi je nemški finančni minister in vodja FDP Christian Lindner v dnevniku Bild pozval k popolni odpovedi plinu za proizvodnjo elektrike, saj da je treba narediti vse, da ne bi ob plinski izbruhnila še električna kriza. Obenem je predlagal, da bi po potrebi podaljšali delovanje nemških nukleark do leta 2024 in tako zmanjšali izpad pri proizvodnji elektrike.

Sankcije proti Kabajevi in drugim posameznikom, ki so povezani s Putinovim režimom, poleg prepovedi potovanj v ZDA vključujejo zamrznitev premoženja v ZDA. FOTO: Giuseppe Cacace/AFP

08.41 ZDA Alini Kabajevi prepovedale vstop v državo

ZDA so v torek napovedale nov krog sankcij proti pripadnikom ruske elite, med katerimi je tudi nekdanja ruska telovadka in domnevna partnerka ruskega predsednika Vladimirja Putina Alina Kabajeva. Kabajevi bo odslej prepovedan vstop v ZDA. Sankcije proti njej in drugim posameznikom, ki so povezani s Putinovim režimom, poleg prepovedi potovanj v ZDA vključujejo zamrznitev premoženja v ZDA, če ga tam seveda sploh še imajo.

Posebna operacija po vzoru pokristjanjevanja

Sankcije proti Kabajevi je ameriški State Department med drugim utemeljil s tem, da je na čelu holdinga National Media Group, ki ima pomembne deleže v skoraj vseh večjih ruskih državnih medijih in promovira vojno proti Ukrajini. Proti Kabajevi sta sicer že pred tem sankcije uvedli EU in Velika Britanija.

Slovenci ukrajinsko krizo že postavili v drugi plan

ZDA so uvedle še sankcije proti oligarhu Andreju Grigorjeviču Gurjevu, ki je ali je vsaj bil lastnik največjega posestva v Londonu za Buckinghamsko palačo, na katerem stoji graščina s 25 spalnicami. Gurjevu bodo med drugim zaplenili 120 milijonov dolarjev vredno jahto. Sankcije so doletele tudi oligarhovega sina in njegovo investicijsko podjetje Dzhi AI Invest.