Prva ladja z ukrajinskim žitom dosegla obalo Turčije

19.19 Prva ladja z ukrajinskim žitom dosegla obalo Turčije

Prva ladja, ki je skladno z dogovorom o izvozu ukrajinskega žita v ponedeljek zjutraj izplula iz Odese, je dosegla turške teritorialne vode blizu vhoda v Bosporsko ožino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ladjo Razoni bodo v sredo v bližini Istanbula pregledali, nato pa bo nadaljevala pot proti libanonskemu Tripoliju.

V Istanbulu deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz ukrajinskega žita po Črnem morju. V centru sodelujejo predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in ZN, ki bodo skupaj opravili inšpekcijo ladje, preden bo ta lahko nadaljevala svojo pot proti Tripoliju v Libanonu.

15.26 Moskva ZDA očita neposredno vpletenost v vojno v Ukrajini

Rusko obrambno ministrstvo je ZDA danes prvič javno očitalo neposredno vpletenost v vojno v Ukrajini. Klici med ukrajinskimi uradniki, ki jih je prestregla Rusija, naj bi namreč razkrili, da ZDA potrjujejo cilje, ki jih z raketnimi sistemi himars napadajo ukrajinske sile. Kremelj je sicer zatrdil, da ofenziva v Donbasu poteka po načrtih. Rusija je v preteklosti ZDA že obtožila posredne vpletenosti v vojno v Ukrajini, a obtožb, kakršne je danes navedel tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov, doslej ni izrekla, poroča britanski BBC, ki sicer dodaja, da ruskih trditev ni mogoče neodvisno preveriti.

»Administracija (predsednika ZDA) Bidna je neposredno odgovorna za vse raketne napade Kijeva na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo v naseljih v Donbasu in drugih regijah, ki so povzročili množične smrti civilistov,« je dejal Konašenkov. Aprila je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da odločitev Bidna o večmilijardnih dobavah orožja Ukrajini dejansko pomeni, da zveza Nato posredno sodeluje v vojni proti Rusiji. Z ruskega obrambnega ministrstva so sicer danes sporočili, da ruska vojska na vzhodu Ukrajine napreduje povsem po načrtih. Kot je dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu, bodo po prevzemu nadzora nad regijo Lugansk tudi Doneck »osvobodili v skladu z načrti«. Ruske in proruske sile so celoten Lugansk zasedle v začetku julija, od takrat pa v sosednjem Donecku niso dosegle večjih uspehov, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

14.05 Rusija bataljon Azov označila za teroristično organizacijo

Rusko vrhovno sodišče je danes nekdanji ukrajinski prostovoljni bataljon Azov, ki je bil kasneje vključen v redno ukrajinsko vojsko, označilo za teroristično skupino in prepovedalo njegovo delovanje v Rusiji. Odločitev ruskim oblastem omogoča, da pripadnikom bataljona izrečejo dolge zaporne kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sodišče je odločilo, da »ukrajinsko paravojaško enoto Azov prizna kot teroristično organizacijo in prepove njeno delovanje na ozemlju Ruske federacije«, je po poročanju ruske državne tiskovne agencije Tass dejal sodnik in dodal, da odločitev začne veljati takoj. Proti nekaterim pripadnikom azovskega bataljona naj bi v Rusiji že sprožili kazenske postopke zaradi obtožb, povezanih z ekstremizmom, vojaškim najemništvom in podobnim, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Bataljon Azov je trenutno enota ukrajinske nacionalne garde. FOTO: Bulent Kilic/AFP

Pripadnike bataljona lahko zdaj v Rusiji kazensko preganjajo kot storilce, sostorilce in organizatorje teroristične organizacije, za kar je predvidena kazen od deset do 20 let zapora. Sočasno odločitev sodišča razbremenjuje odgovornosti tiste, ki so pred prijetjem in začetkom preiskave prostovoljno prenehali sodelovati v tej organizaciji, še navaja Tanjug. V nedavnem obstreljevanju zapora v bližini mesta Olenivka v ukrajinski regiji Doneck, ki je trenutno pod nadzorom proruskih sil, naj bi bilo ubitih več pripadnikov bataljona, ki so pred tem do zadnjega vztrajali pri obrambi mesta Mariupolj. Bataljon Azov je trenutno enota ukrajinske nacionalne garde. Ustanovljen je bil maja 2014 v Mariupolju ob Azovskem morju kot prostovoljna paravojaška milica za boj proti proruskim silam v Donbasu. Novembra 2014 je bil bataljon nato uradno vključen v ukrajinsko vojsko.

10.49 V Rusiji predlog za prepoved posvojitev otrok v »neprijateljske« države

Skupina ruskih poslancev je v ponedeljek vložila predlog zakona, s katerim bi državljanom tako imenovanih neprijateljskih držav prepovedali posvojitve ruskih otrok. Že od leta 2012 je sicer v Rusiji prepovedana posvojitev otrok državljanov ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S prepovedjo posvojitev se je Rusija takrat odzvala na odločitev Washingtona, da uvede sankcije proti ruskim uradnikom, vpletenim v umor odvetnika Sergeja Magnickega. Magnicki je leta 2009 umrl v ruskem zaporu, kjer je pristal, potem ko je razkril korupcijo državnih uradnikov.

Fotografija je simbolična. FOTO: Michael Nigro/Reuters

Kritiki Kremlja so prepoved takrat ostro kritizirali, saj da bo za napetosti med Moskvo in Washingtonom kaznovala nič krive ruske sirote, ki se že tako soočajo s fizičnimi in psihičnimi težavami. V letih zatem se je število posvojitev ruskih otrok v tuje družine drastično zmanjšalo. Leta 2019 jih je bilo tako v tujino posvojenih 240, leta 2012 pa 2600. Potem ko je Zahod proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino uvedel najstrožje sankcije doslej, želijo ruski poslanci zdaj prepoved izpred desetletja razširiti na vse države, ki sprejemajo »neprijateljske ukrepe« proti Rusiji. Med njimi so poleg ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Japonske, Južne Koreje in Velike Britanije tudi vse članice EU, vključno s Slovenijo.

10.25 Ladjo z ukrajinskim žitom v Istanbulu pričakujejo po polnoči

Prva ladja, ki je v skladu z dogovorom o izvozu ukrajinskega žita v ponedeljek zjutraj izplula iz Odese, bo v Istanbul prispela po polnoči v noči na sredo, so danes sporočili s turškega obrambnega ministrstva. Preden bo lahko nadaljevala pot, bodo ladjo, ki prevaža 26.000 ton koruze, pregledali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ladja Rizoni, ki pluje pod zastavo Sierre Leone, je namenjena v libanonski Tripoli. Sprva je bilo načrtovano, da bo priplula v Istanbul danes zvečer. Ladja je danes ponoči plula vzdolž romunske obale, preden je ob dveh zjutraj po lokalnem času ugasnila avtomatični identifikacijski sistem, zaradi česar njene poti ni bilo več mogoče spremljati prek spletne strani MarineTraffic. Za zdaj še ni jasno, zakaj je bil identifikacijski sistem izklopljen.

FOTO: Stringer/Reuters

Plovilo je sprva zaradi strahu pred morskimi minami počasi napredovalo skozi ukrajinske vode, nato pa je plovbo pospešilo. V Istanbulu deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz ukrajinskega žita po Črnem morju. V centru sodelujejo predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in ZN, ki bodo opravili inšpekcijo ladje pred vstopom v bosporsko ožino. Na turškem obrambnem ministrstvu so opozorili predstavnike medijev, naj se ne približujejo ladji. V ponedeljek so vse podpisnice sporazuma pozdravile izplutje ladje iz Odese. Gre za prvi korak k odpravi blokade ukrajinskih pristanišč, ki je še dodatno poglobila globalno prehransko krizo, zaradi česar je uvoz hrane za nekatere najrevnejše države na svetu postal predrag.