Zaradi vojn kar tretjina otrok po svetu ne hodi v šolo

Unicef v najnovejšem poročilu Ukradena prihodnost: mladi, ki ne hodijo v šolo opozarja, da v državah, kjer divjajo vojne ali so jih prizadele naravne nesreče, več kot 104 milijone otrok in mladih, starih od pet do 17 let, ne hodi v šolo. To predstavlja kar tretjino globalne populacije otrok, ki niso vključeni v izobraževanje (303 milijone).
 
Poročilo preučuje izobraževanje otrok in mladih od predšolske do srednješolske starosti v vseh državah skupaj s tistimi, kjer je humanitarna kriza. Ugotavlja, da v kriznih žariščih vsak peti mladostnik v starosti od 15 do17 let nikoli ni hodil v šolo, kar 40 odstotkov pa jih ne bo končalo osnovnošolskega izobraževanja. 


 
»Kadar državo prizadenejo spopadi ali naravne nesreče, so najbolj ogroženi otroci,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa. »Njihove šole so pogosto uničene, poškodovane ali postanejo tarča napadov, zasedejo jih tudi vojaške sile. Otroci in mladi se tako pridružijo milijonom vrstnikov po svetu, ki ne hodijo v šolo, le redki se v šolske klopi tudi vrnejo. Na dolgi rok se mladi in njihove države srečujejo s trajnimi cikli revščine.«
 
Manj kot štiri odstotke svetovnih humanitarnih pozivov je namenjenih izobraževanju, zato poročilo poziva k povečanju naložb v kakovostno izobraževanje, v okviru katerega se otroci in mladi šolajo v varnem okolju, od predšolskega do srednješolskega izobraževanja, tudi v državah, ki so jih prizadele kompleksne in dolgotrajne humanitarne krize.



Revščina ostaja najpomembnejša ovira za izobraževanje na svetovni ravni, saj je za najrevnejše otroke osnovnošolske starosti v primerjavi z vrstniki iz premožnejših družin štirikrat bolj verjetno, da ne bodo hodili v šolo. 

Po sedanjih trendih se bo število mladih, starih od deset do 19 let, do leta 2030 povečalo na več kot 1,3 milijarde, kar predstavlja osemodstotno povečanje, ugotavlja poročilo. Zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in boljših možnosti zaposlovanja omenjeni skupini mladih, ki predstavlja bodočo delovno silo, bo prineslo večje gospodarske in socialne prednosti.



Tudi umrljivost otrok po svetu je velika. Lani je umrlo približno 6,3 milijona otrok, mlajših od 15 let, oziroma en otrok na vsakih pet sekund. Večinoma so umrli zaradi vzrokov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Velika večina teh smrti – 5,4 milijona – se zgodi v prvih petih letih življenja, pri čemer novorojenčki predstavljajo približno polovico omenjenih smrti.
 
»Brez takojšnjega ukrepanja bo do leta 2030 umrlo 56 milijonov otrok, mlajših od pet let, med njimi polovica novorojenčkov,« opozarja Laurence Chandy, Unicefov direktor za področje podatkov, raziskav in politik. »Od leta 1990 smo dosegli izjemen napredek pri reševanju otroških življenj, vendar milijoni otrok še vedno umirajo zaradi tega, kdo so in kje se rodijo. S preprostimi rešitvami, kot so zdravila, čista pitna voda, elektrika in cepiva, lahko rešimo več še življenj.«
 
Polovico vseh smrti otrok, mlajših od pet let, se je leta 2017 zgodilo v podsaharski Afriki in 30 odstotkov v Južni Aziji. V podsaharski Afriki je eden od 13 otrok umrl pred petim rojstnim dnem, v državah z visokimi prihodki pa eden od 185 otrok. 

Otroci umirajo zaradi pljučnice, driske, malarije ... 

 
»Milijoni otrok ne bi smeli umirati zaradi pomanjkanja čiste pitne vode, sanitarij, ustrezne hrane in osnovne zdravstvene oskrbe,« poudarja Princess Nono Simelela, pomočnica direktorja za zdravje družin, žensk in otrok pri Svetovni zdravstveni organizaciji. »Na prednostno mesto moramo postaviti univerzalen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe za vsakega otroka, še posebno ob rojstvu in v prvih letih življenja, da bi jim omogočili preživetje in kakovosten razvoj.«
 
Večina otrok, mlajših od pet let, umre zaradi prepričljivih vzrokov, kot so zapleti ob porodu, pljučnica, driska, neonatalna sepsa in malarija. Za primerjavo: med otroki, starimi od pet do 14 let, postanejo poškodbe (utopitev, prometne poškodbe) najpogostejši vzrok smrti. V tej starostni skupini obstajajo tudi razlike med regijami, pri čemer je tveganje za smrt otroka v podsaharski Afriki petnajstkrat večje kot v Evropi.
 
»Več kot šest milijonov otrok, ki umre pred petnajstim rojstnim dnem, je nekaj, kar je nedopustno,« je povedal Timothy Evans, direktor in vodja globalne prakse na področju zdravja, prehrane in populacije v skupini Svetovne banke. »Izkoreninjenje smrti, ki jih je mogoče preprečiti, in vlaganje v zdravje mladih je temeljna podlaga za ustvarjanje človeškega kapitala držav, ki bo spodbudila prihodnjo rast in blaginjo.«


 
Povsod po svetu je najbolj tvegano obdobje za preživetje otrok prvi mesec življenja. Leta 2017 je 2,5 milijona novorojenčkov umrlo v prvem mesecu po rojstvu. Tveganje za smrt novorojenčka v podsaharski Afriki ali južni Aziji je bilo devetkrat večje kot v državah z visokimi prihodki. Napredek pri zmanjševanju umrljivosti novorojenčkov je od leta 1990 počasnejši in manjši kot pri otrocih, mlajših od pet let.
 
Razlike in odstopanja, povezana z umrljivostjo otrok, se pojavljajo tudi znotraj držav. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, je na podeželskih območjih v povprečju 50 odstotkov višja kot pri otrocih v urbanih območjih. Poleg tega je za otroke, ki so rojeni materam brez izobrazbe, v primerjavi z otroki, ki so rojeni materam s srednješolsko ali višjo izobrazbo, več kot dvakrat bolj verjetno, da bodo umrli pred dopolnjenim petim letom.
 
Kljub omenjenim izzivom pa vsako leto po svetu umre manj otrok. Število otrok, ki so umrli pred petim letom, se je občutno zmanjšalo, in sicer z 12,6 milijona leta 1990 na 5,4 milijona leta 2017. Število smrti pri starejših otrocih, starih od pet do 14 let, se je v istem obdobju zmanjšalo z 1,7 milijona na manj kot milijon.
 
»Najnovejše poročilo poudarja izjemen napredek, ki je bil dosežen od leta 1990 na področju zmanjševanja umrljivosti otrok in mladih,« je dejal podsekretar ZN za ekonomske in socialne zadeve Liu Zhenmin. »Zmanjševanje neenakosti z zagotavljanjem podpore najranljivejšim novorojenčkom, otrokom in materam je ključno za doseganje tretjega cilja trajnostnega razvoja, usmerjenega v preprečevanje smrti novorojenčkov in otrok ter zagotavljanje, da noben otrok ni pozabljen ali spregledan.«