Neomejen dostop | že od 9,99€
Močno deževje je konec tedna v srednji in vzhodni Evropi ter po Balkanu povzročalo hude poplave, v katerih je več ljudi izgubilo življenje, nekatere pa še pogrešajo. Najhuje je bilo v Romuniji in na jugozahodu Poljske, kjer je popustil eden od jezov, evakuirali so več deset tisoč ljudi. V Romuniji so poplave zahtevale šest življenj, v okolici avstrijskega glavnega mesta je gladina rek zaradi večdnevnega močnega deževja narasla za okoli dva metra; poplavilo je ulice in kleti hiš. Poplavljalo je tudi na jugu Nemčije in na Češkem.
Na Poljskem, Češkem in v Avstriji še naprej vladajo hude poplavne razmere. Poljska vlada se zaradi opustošenja na jugozahodu pripravlja na razglasitev stanja naravne katastrofe. Poplavni val se še naprej širi tudi na Češkem.
V številnih predelih Romunije so morali prebivalce reševati iz poplavljenih hiš, predsednik Klaus Iohannis pa je poplave označil za dramatično posledico podnebnih sprememb.
V Romuniji je v močnem dežju in poplavah doslej umrlo najmanj šest ljudi. Prizadete so zlasti regije Galati, Vaslui in Iasi na vzhodu države. Od tam so evakuirali približno 300 ljudi, poplave pa so prizadele približno 6000 kmetijskih objektov.
Poplave v Spodnji Avstriji, kjer so oblasti razglasile stanje naravne nesreče, so zahtevale še dve smrtni žrtvi, je danes sporočila policija. Pred tem je v nedeljo med intervencijo v poplavljeni stavbi življenje izgubil gasilec. Razmere v deželi ostajajo napete, številne ceste so zaprte, več tisoč gospodinjstev pa je brez elektrike. Reševalci v Spodnji Avstriji so trupli dveh moških, starih 70 in 80 let, ponoči našli v njunih poplavljenih hišah v dveh različnih vaseh. S tem je skupno število žrtev poplav v Avstriji naraslo na tri, skupaj z ostalimi prizadetimi državami pa že na 11.
Tudi avstrijski kancler Karl Nehammer je na novinarski konferenci opozoril, da razmere na poplavljenih območjih ostajajo resne. Napovedal je pomoč za odpravo škode, ki so jo povzročile poplave, prek sklada za naravne nesreče, v katerem je trenutno na voljo 300 milijonov evrov. Če to ne bo zadostovalo, se sredstva lahko povečajo, je dodal.
Na Dunaju so sicer že začeli s prvimi čistilnimi akcijami, številni prebivalci pa so se vrnili na svoje domove.
Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen je medtem zaradi poplav odpovedal svojo udeležbo na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov konec tedna. V New Yorku bo tako Dunaj zastopal zunanji minister Alexander Schallenberg.
Danes v Spodnji Avstriji pričakujejo do 80 milimetrov dežja. »Ni konec. Stanje je še vedno kritično,« je v luči tega opozorila deželna glavarka Johanna Mikl-Leitner. Po njenih navedbah je več kot 200 cest v Spodnji Avstriji zaprtih, evakuiranih je bilo 1800 stavb, številni učenci so ostali doma, okoli 3500 gospodinjstev pa je brez elektrike.
Na Dunaju so medtem gasilci v zadnjih 24 urah opravili več kot 1300 intervencij. Približno dve tretjini intervencij je bilo povezanih z obilnimi padavinami, ki so poplavile stavbe, kleti in podzemna parkirišča, preostale pa z vetrom, ki je podiral drevesa.
V avstrijski prestolnici se prav tako še naprej soočajo s težavami v javnem prometu. Podzemna železnica obratuje le delno. Močno deževje v Spodnji Avstriji, ki obkroža Dunaj, pa je prizadelo tudi promet po reki Donavi. Približno sto turistov in 40 članov posadke je obtičalo na ladji Thurgau Prestige na Donavi na Dunaju.
Po poročanju švicarske radiotelevizije SRF bodo potniki in posadka do nadaljnjega počakali na ladji, turistično podjetje Thurgau Travel pa je sporočilo, da bodo na ladji, ki pluje od Linza do Budimpešte, verjetno morali ostali do torka. Po poročanju medijev so pri Dunaju obtičale tudi druge potniške ladje.
Izjemno zahtevne so razmere na Poljskem, kjer je premier Donald Tusk prebivalce pozval, naj upoštevajo navodila pristojnih služb in se še pravočasno evakuirajo na varno. V Spodnji Šleziji je popustil eden od jezov, voda, ki se je sprostila, pa ogroža naselja vzdolž reke. V državi je zaradi poplav umrl en človek. Najhuje je v okolici kraja Kłodzko, kjer se je gladina reke v noči na nedeljo zvišala z enega na kar več kot 6,5 metra. Iz poplavljenih domovanj so evakuirali več kot tisoč ljudi, motena je preskrba z elektriko, voda v vodnem sistemu pa ni več pitna.
Poljski premier je za danes sklical krizno zasedanje vlade, kjer naj bi predstavil odlok o razglasitvi stanja naravne katastrofe.
Ponoči je bilo najhuje v mestu Nysa, kjer poplavlja pritok Odre. Med drugim je voda zalila prostore nujne zdravstvene pomoči, od koder so 33 bolnikov s čolni prepeljali na varno.
Na Poljskem v poplavah več smrtnih žrtev
Na Poljskem so v poplavah, ki so prizadele več držav v srednji in vzhodni Evropi, življenje doslej izgubili najmanj štirje ljudje, je sporočila poljska policija. Poljski premier Donald Tusk je danes že napovedal pomoč v višini milijarde zlotov (234 milijonov evrov) za prizadete predele države in prebivalce.
»Na območjih, ki jih je prizadela naravna katastrofa, smo zabeležili štiri smrtne žrtve,« je povedala predstavnica poljske policije Katarzyna Nowak in dodala, da vzroki njihove smrti še niso znani.
Tusk je danes napovedal, da je vlada že rezervirala več kot 200 milijonov evrov sredstev za pomoč za prizadete predele države in prebivalce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Od danes naprej bodo lahko vsi, ki so utrpeli škodo zaradi poplavljenih ali podrtih zgradb, poplavljenih garaž, uničenih vozil ali drugih s poplavami povezanih dogodkov brez težav zaprosili za sredstva, je povedal.
Tusk je dodal, da danes načrtuje pogovore z voditelji drugih držav, ki so jih prizadele poplave. Za pomoč bodo zaprosili Evropsko unijo, je napovedal.
Po zadnjih podatkih je v poplavah od četrtka v Avstriji, Romuniji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem in Slovaškem umrlo 14 ljudi, več deset jih pogrešajo. Ob tem je več milijonov ljudi moralo zapustiti svoje domove.
Na poplave se pripravlja tudi mesto Vroclav, kjer so mestne oblasti razglasile stanje pripravljenosti. Med drugim pozorno spremljajo stanje na jezovih in v rečnih kanalih. Poplavni val pričakujejo v sredo.
Na Češkem, kjer še naprej vladajo zaostrene poplavne razmere, so oblasti odredile nadaljnje evakuacije v tretjem največjem mestu, Ostravi, kjer so na več delih popustili nasipi ob reki Odri, je povedal minister za okolje Petr Hladik. Prebivalce so na varno pripeljali z gumijastimi čolni. Na vzhodu države je v reki Krasovka utonil človek. Gre za prvo smrtno žrtev poplav na Češkem, kjer obenem pogrešajo najmanj sedem ljudi, je povedal načelnik policije Martin Vondrašek.
Železniške povezave z mestom Ostrava in v smeri proti Poljski so še naprej prekinjene. Ugasnili so elektrarno in toplarno Trebovice. Zaradi poplav je v bližnjem mestu Bohumin prišlo do izpada električne energije in omrežja mobilne telefonije. Prekinjena je tudi oskrba s pitno vodo.
Poplavni val je dosegel tudi mesto Litovel zahodno od Ostrave. Po ocenah mestnih oblasti je poplavljenih okoli 80 odstotkov mestnih predelov.
Največ padavin so na Češkem po navedbah Hladika zabeležili v okolici mesta Jesenik, kjer je padlo do 500 litrov dežja na kvadratni meter. V gorah na severu države je padlo med 300 in 400 litrov dežja na kvadratni meter, drugod na Češkem pa do 200 litrov.
Skupno število žrtev poplav v Avstriji, Romuniji, na Poljskem in Češkem se je povzpelo že na 11.
Močno deževje in visoki vodostaji rek so tudi ponekod na jugu Nemčije, pri čemer naj bi po napovedih meteorologov v predalpskih predelih v prihodnjih 48 urah lahko padlo še med 40 in 60 litri dežja na kvadratni meter, v višeležečih krajih pa do 90 litrov.
Močno narašča tudi gladina reke Elbe v Dresdnu, ki se je z običajnih enega do dveh metrov v nedeljo popoldne zvišala na že skoraj pet metrov. Zaradi tega so prekinili dela na delno porušenem mostu Carola.
V mestu so zaradi ocene, da bi se lahko gladina Elbe do ponedeljka zjutraj dvignila na 5,5 metra, začeli postavljati mobilne pregrade, da se voda ne bi razlila v staro mestno jedro. Stoletne vode so v Dresdnu doživeli leta 2002, ko se je gladina vode dvignila na kar 9,4 metra.
Obilne padavine in poplave so prizadele tudi Madžarsko, na vseh odsekih Donave v Budimpešti pa je od danes v veljavi najvišja stopnja poplavne ogroženosti. Zaradi vremenskih razmer je madžarski premier Viktor Orban preložil mednarodne obveznosti in s tem tudi sredino predstavitev programa madžarskega predsedovanja Svetu EU v Strasbourgu.
»Zaradi izrednih vremenskih razmer in poplav na Madžarskem, ki še vedno potekajo, sem preložil vse svoje mednarodne obveznosti,« je na omrežju X zapisal Orban. V objavi na Facebooku pa je dodal, da ne bo zapustil države, dokler oblasti »ne bodo prebrodile najhujšega«.
Poplave v Afriki prizadele milijone ljudi
Hudourniško deževje in poplave so povzročile veliko škodo v državah zahodne in osrednje Afrike ter v Sudanu in Južnem Sudanu. Po podatkih ZN je na celini v poplavah umrlo že več kot 500 ljudi. Po podatkih Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) je samo v Čadu zaradi poplav prizadetih milijon ljudi, v Nigeriji 600.000 in v Nigru 300.000.
S posledicami poplav se spopadajo tudi Kamerun, Mali in deli Demokratične republike Kongo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»Razmere v Sahelu in regiji Čadskega jezera postajajo vse hujše, saj povečani vplivi konfliktov, razseljevanja in podnebnih sprememb predstavljajo veliko breme za ranljivo prebivalstvo,« je opozoril regionalni direktor Norveškega sveta za begunce (NCR) Hassan Hamadou.
V Sudanu je zaradi poplav prizadetih skoraj pol milijona ljudi. Sudan je od aprila lani prizorišče krvavih spopadov med vojsko pod vodstvom generala Abdela Fataha al Burhana in paravojaškimi silami RSF, ki jih vodi njegov nekdanji namestnik Mohamed Hamdan Dagalo. Zaradi spopadov je več kot deset milijonov ljudi na begu, grozi tudi huda lakota, izbruhnila je epidemija kolere, poroča dpa.
Po podatkih ZN so v Južnem Sudanu, eni najrevnejših držav na svetu, poplave prizadele 735.000 ljudi in najmanj 65.000 brezdomcev.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji