Zaradi mikroplastike, ki ovira fotosintezo rastlin, milijonom grozi lakota

Onesnaževanje planeta z mikroplastiko po rezultatih zadnje raziskave znatno zmanjšuje zaloge hrane, saj zmanjšuje sposobnost rastlin za fotosintezo. Raziskavo, ki jo povzema Guardian, so objavili v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, združila pa je več kot 3000 opazovanj vpliva mikroplastike na rastline iz 157 študij.

Analiza ocenjuje, da se zaradi škodljivih delcev izgubi med 4 in 14 odstotkov osnovnih svetovnih pridelkov pšenice, riža in koruze. Znanstveniki pravijo, da bi bilo lahko še slabše, saj je v okolju vsak dan več mikroplastike.

Leta 2022 je približno 700 milijonov ljudi prizadela lakota. Raziskovalci ocenjujejo, da bi se lahko zaradi onesnaženja z mikroplastiko število, ki jim grozi lakota, v naslednjih dveh desetletjih povečalo za nadaljnjih 400 milijonov. Kot pravijo, je to »zaskrbljujoč scenarij« za svetovno prehransko varnost.

Drugi medtem opozarjajo, da bo treba z raziskavami o vplivih mikroplastike na proizvodnjo hrane in z zbiranjem podatkov o njih nadaljevati, preden bi jih lahko sprejeli kot zanesljive.

Delci so se infiltrirali po celotnem planetu, od vrha Mount Everesta do najglobljih oceanov. FOTO: Inštitut Za Vode Press Release

Letne izgube pridelka zaradi mikroplastike bi bile lahko enake tistim, ki jih je v zadnjih desetletjih povzročila podnebna kriza, še menijo raziskovalci. Svet se že sooča z izzivom trajnostne proizvodnje zadostne količine hrane, saj naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2058 povečalo na 10 milijard.

Od vrhov do globin oceanov

Mikroplastika se razgradi iz ogromnih količin odpadkov, odvrženih v okolje. Rastlinam preprečuje izkoriščanje sončne svetlobe za rast na več načinov, od zastrupljanja tal do prenašanja strupenih kemikalij. Delci so se infiltrirali po celotnem planetu, od vrha Mount Everesta do najglobljih oceanov.

»Človeštvo si prizadeva povečati proizvodnjo hrane, da bi nahranilo vedno več prebivalstva, a ta nenehna prizadevanja zdaj ogroža onesnaženje s plastiko,« so povedali raziskovalci pod vodstvom profesorja Huana Zhonga z univerze Nanjing na Kitajskem.

Mikroplastični delci v ljudeh

Tudi ljudje smo že močno onesnaženi z mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in vodo. Mikroplastične delce so našli v krvi in možganih ljudi, materinem mleku, placenti in kostnem mozgu. Vpliv na zdravje ljudi je večinoma neznan, največkrat pa so ga povezovali z možgansko in srčno kapjo.

Mikroplastika poškoduje rastline na več načinov

Delci lahko blokirajo dostop sončne svetlobe do listov in poškodujejo tla, od katerih so rastline odvisne. Ko jo rastline sprejmejo, lahko mikroplastika blokira hranilne in vodne kanale, povzroči nestabilne molekule, ki poškodujejo celice, in sprošča strupene kemikalije, ki lahko zmanjšajo raven fotosintetskega pigmenta klorofila.

Več plastike več lakote. FOTO: Ivan Alvarado/Reuters

Raziskovalci so ocenili, da lahko mikroplastika zmanjša fotosintezo kopenskih rastlin za približno 12 odstotkov in za približno 7 odstotkov v morskih algah, ki so osnova oceanske prehranjevalne verige. Te podatke so nato uporabili še za izračun zmanjšanja rasti pšenice, riža in koruze ter proizvodnje rib in morskih sadežev.

Najbolj bi bila prizadeta Azija

Glede na ocenjene izgube pridelka bi bila najbolj prizadeta Azija, saj naj bi se pridelek pri pšenici, rižu in koruzi zmanjšal od 54 do 177 milijonov ton na leto, kar je približno polovica svetovnih izgub. Tudi pšenica v Evropi in v ZDA bi bila močno prizadeta. Južna Amerika in Afrika sicer gojita manj teh pridelkov, imata pa tudi veliko manj podatkov o kontaminaciji z mikroplastiko.

V oceanih, kjer lahko mikroplastika prekrije alge, izgubo pri ribah in morskih sadežih ocenjujejo na milijon do 24 milijonov ton letno. To je približno 7 odstotkov celotne količine in predstavlja dovolj beljakovin za prehrano več deset milijonov ljudi.

Plastični delci lahko blokirajo dostop sončne svetlobe do listov in poškodujejo tla. FOTO: Ivan Alvarado/Reuters

»Pomembno je, da se bodo ti škodljivi učinki zelo verjetno razširili od prehranske varnosti do planetarnega zdravja,« so povedali Zhong in njegovi sodelavci. Zaradi mikroplastike zmanjšana fotosinteza lahko prav tako zmanjša količino ogljikovega dioksida v ozračju in poruši ravnovesje drugih ekosistemov.

Profesor Richard Lampitt iz Nacionalnega oceanografskega centra Združenega kraljestva je dejal, da je treba zaključke obravnavati previdno, da ne privedejo do »pretiranih špekulacij o učinkih plastične kontaminacije na zaloge hrane«.

Profesor Richard Thompson z univerze v Plymouthu pa pravi, da je nova študija dodala dokaze, ki kažejo, da je nujno ukrepati: »Čeprav bodo napovedi morda izboljšane, ko bodo na voljo novi podatki, je jasno, da je ukrepanje nujno.«