Zapletanje v Črni gori dobiva mednarodne razsežnosti

Vprašanje, koliko ljudi se je udeležilo včerajšnje protestne molitvene procesije v glavnem mestu Črne gore, kaže, kako zelo različni so pogledi na vrenje v tej državi in tudi, kako težko je priti do resnice v medijih. Sarajevski Avaz je poročal o 24 tisoč udeležencih in se pri tem skliceval na uradne ocene črnogorske policije, srbski mediji so poročali, da je bilo udeležencev 150 tisoč in objavljali posnetke, napravljene z droni. Vrenje v Črni gori dobiva tudi mednarodne razsežnosti.

Protestni molitveni shodi, ki jih ob četrtkih in nedeljah v črnogorskih mestih pripravlja Srbska pravoslavna cerkev, trajajo že dva meseca. Protestirajo zaradi zakona o verski svobodi, po katerem lahko Črna gora podržavi premoženje te cerkve. Zahtevajo, da Črna gora zakon razveljavi.

Shod v Podgorici je bil napovedovan kot največji do sedaj, na njega da se bodo pripeljali tudi z avtobusi iz drugih držav. Po poročanju podgoriške Pobjede je črnogorska policija napovedala, da organiziranim skupinam iz Srbije in Republike Srpske ne bo dovolila vstopiti v Črno goro. Srbska agencija Beta je objavila informacijo, da čez mejo niso dovolili beograjskemu moškemu pevskemu zboru, a potrditve od črnogorske policije ni mogla dobiti. Mediji se kasneje s temi vprašanji niso več toliko ukvarjali, shod pa je bil označen kot »eden največjih«.
 

Obisk iz Ukrajine

Včerajšnji shod je vodil metropolit ukrajinske pravoslavne cerkve Onufrija skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki iz Črne gore. Njegov obisk je povsem nov element v dogajanju in še dodatna težava za razumevanje že tako zapletenih procesov na Zahodnem Balkanu. Kaže na preurejanje odnosov znotraj Srbske pravoslavne cerkve, ki je zdaj enovita v Srbiji, Črni gori in za vse pravoslavno verujoče Srbe, ki živijo v mnogih državah. Domnevalo se je, da je obisk metropolita Onufrija znak, da bi črnogorsko cerkev uredili po vzoru ukrajinske.



Ukrajinska pravoslavna cerkev se je lani oddvojila od Moskovske pravoslavne cerkve. Njeno osamosvojitev je priznal ekumenski patriarh s sedežem v Istanbulu. Vendar pripada Onufrija tistemu delu ukrajinske cerkve, ki je ostal pod moskovsko patriarhijo, ima pa veliko večjo samostojnost, kot jo ima črnogorski del Srbske pravoslavne cerkve. Po tej razlagi bi črnogorsko-primorska metropolija dobila v prihodnje od Beograda večjo avtonomijo. Mogoče bi bila tako sprejemljiva za oblasti Črne gore, ki ji hočejo zdaj odvzeti premoženje.

Vendar so iz ambasade Ukrajine v Podgorici sporočili, da Onufrija ne predstavlja samostojne ukrajinske pravoslavne cerkve, da nima pravice komentirati dogajanja v Črni gori v imenu Ukrajincev in da njegov nastop ogroža prijateljske odnose med Ukrajino in Črno goro.

Oglasil se je celo ameriški državni sekretar Mike Pompeo, ki je po informaciji iz črnogorsko-primorske metropolije vladi Črne gore priporočil, naj se začne pogovarjati s Srbsko pravoslavno cerkvijo o zakonu in njegovi uveljavitvi.
 

Razlogi za vrenje: volitve, ruski vpliv ali Nato

Medtem ko predsednik Črne gore Milo Đukanović ugotavlja, da ga bo ta zakon po treh desetletjih na letošnjih volitvah odnesel z oblasti, javnosti pojasnjuje, da gre za prebujeni »velikosrbski nacionalizem« in delovanje Rusije.



Predsednik analitičnega centra Atlantska zveza s sedežem v Podgorici Savo Kentera ga je posredno podprl, ko je v odzivu na zadnji nastop predsednika Srbije Aleksandra Vučića na srbski nacionalni televiziji izjavil, da gre pri tem zakonu sicer za velik pritisk iz Beograda, ki pa da je voden iz Moskve. Po besedah analitika Atlantske zveze je to posebna oblika specialne vojne, v kateri Rusija uporablja Srbijo kot instrument destabilizacije celotne balkanske regije.

Do tega naj bi prihajalo, ker Rusija noče dokončno izpustiti iz rok svoje nekdanje velike zaveznice Črne gore, ki je že pristopila k Natu, pri tem pa se naslanja in poskuša še povečati svoj vpliv na Srbijo, ki je poleg BiH še edina država, ki ni v atlanstkem zavezništvu. Severna Makedonija, ki je podpisala svoj pristop pred kratkim, bo uradno postala 30. članica Nata, ko bo tudi Španija kot zadnja ratificirala vstop Severne Makedonije.
 

Odprta vprašanja na Balkanu

Vučić je v svojem zadnjem večjem televizijskem nastopu govoril o več odprtih vprašanjih na Balkanu. Med drugim se je zavzel, da bi imeli Srbi v Črni gori enake pravice kot jim imajo manjšinski narodi drugje, za vzor je navedel pravice Albancev v Severni Makedoniji.

Na to se je odzvalo črnogorsko ministrstvo za človekove pravice in pravice manjšin z izjavo, da »srbski narod v Črni gori ni manjšina, pač pa enakopraven družbeni dejavnik. Po zadnjem štetju prebivalstva iz leta 2011 živi v Črni gori 44,9 odstotka Črnogorcev in 28,7 odstotka Srbov, tu pa živijo še Bošnjaki, Albanci, Hrvati in drugi.

Kakorkoli, zakon za podržavljanje cerkvenega premoženja je v Črni gori je prebudil tako verska kot nacionalna čustva, ki so vedno v zgodovini na Balkanu zanetila požar. Mnogi zdaj menijo, da je izkušnja vojn iz 90-ih let presveža in preveč težka, da bi bilo kaj takega mogoče.