Črnogorska mesta so v nedeljo ponovno preplavili molitveni protesti. Po ocenah se jih je udeležilo okoli 200.000 ljudi, kar je tretjina prebivalcev Črne gore. Protesti, pa tudi incidenti in čedalje ostrejše izjave domačih in tujih politikov, se vrstijo od novega leta, ko je bil sprejet zakon o verski svobodi, s katerim si želi črnogorski predsednik Milo Đukanović podržaviti cerkveno premoženje. Po nekaterih ocenah bi lahko zakon ogrozil stabilnost Zahodnega Balkana.

Podržavljanje 600 samostanov, cerkva in drugih nepremičnin

Zakon je ponovno prebudil verska čustva, a s pomembno razliko. Medtem ko so v zgodovini Balkana to bili predvsem spori med pripadniki različnih veroizpovedi, so tokrat na udaru le pravoslavni Črnogorci in Srbi. Zakon se sicer nanaša na premoženje vseh verskih skupnosti, a z muslimansko in katoliško so že sklenjeni sporazumi.

Zapletlo se je pri premoženju Srbske pravoslavne cerkve. Gre za okoli 600 njenih samostanov in cerkva ter precej drugih nepremičnin, ki naj bi prešle v državne roke. Medtem ko je Đukanović zatrdil, da gre za dilemo med tem, ali bo Črna gora ostala srednjeveška teokratska država ali se bo prelevila v državo z evropskimi vrednotami, množice z litijami in molebani – molitvenimi procesijami in molitvami – nasprotujejo zakonu, gre za tradicionalne obrede, ki jih pravoslavni verniki uporabljajo že stoletja v primerih velikih krivic in ogroženosti.


 

»Svojih svetišč ne damo«

Mnenja se krešejo o vsem, kar se dogaja. V Črni gori, kjer iz zgodovinskih razlogov deluje Srbska pravoslavna cerkev s sedežem v Beogradu, ki ima skupaj okoli 12 milijonov vernikov v več državah in je priznana po kanonskem pravu, je bila leta 1993 kot nevladna organizacija registrirana tudi Črnogorska pravoslavna cerkev, ki je kanonske cerkve ne priznavajo. Ugibajo, da bo premoženje srbske pravoslavne cerkve s tem manevrom preneseno na črnogorsko cerkev ali odtujeno potrebam vernikov – prodano ali oddano za druge namene. Od tod stališče vernikov, ki so se udeležili molitvenih protestov, da »svojih svetišč ne dajo«.


 

Prizadevanje za ohranitev enovitosti

Z litijami si Srbska pravoslavna cerkev prizadeva za ohranitev enovitosti svoje organiziranosti, v čemer vidijo oblasti v Črni gori prizadevanja Aleksandra Vučića, predsednika Srbije, za »veliko Srbijo«. Toda pravniki opozarjajo, da je zakon neevropski, saj ne spoštuje lastnine, ni usklajen s črnogorsko ustavo in ne z evropsko konvencijo za zaščito človekovih pravic.

Slovenski sociolog, profesor Sergej Flere, je spomnil, da je prenos cerkvenega premoženja na državo značilen za revolucionarne spremembe, v sedanjem civilizacijskem trenutku pa sta cerkev in država ločeni, zato odvzem premoženja zmanjšuje obseg verske svobode, je prepričan.


 

Ogrožen mini Schengen

V proevropsko usmerjenem Centru za evroatlantske študije v Beogradu so ocenili, da gre v Črni gori za »nov romantični nacionalizem«, neusklajen s časom, z zakonom o verski svobodi pa da so ogroženi povezovalni procesi na Balkanu, kakršen je »mini schengen«, ki je v interesu tako EU kot ZDA.


 

V luči volitev

Če pogledamo sprejetje spornega zakona z vidika letošnjih volitev, je videti, a gre za zlorabo verskih čustev množic. Samodržec Milo Đukanović, ki je alfa in omega v Črni gori že tri desetletja, si je menda hotel z zakonom povrniti priljubljenost. Opozicija je bila proti sprejetju zakona, zdaj pa podpira litije in jih tako politizira.

Čeprav je zdaj več kot jasno, da je zakon kot netilna iskra, je Đukanović odločen, da ne bo odstopil od tega, saj bi tako pokazal šibkost države. Ostri politični toni v zadnjih dneh tako v Črni gori kot v Srbiji, Republiki Srbski in na Kosovu kažejo, da se zaradi egocentrizma voditeljev razvnemajo strasti na Balkanu.