Zala Pezdir v Uppsali živi že trinajst let. Na Švedsko jo je pripeljala študijska izmenjava, s partnerjem Švedom sta si tam ustvarila dom. Je diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja pa tudi diplomirana pedagoginja klasičnega baleta in sodobnega plesa. Zadnje desetletje deluje na področju plesa kot koreografinja, pedagoginja in plesalka. Švedska, ki deluje kot najbolj »sproščena« evropska država v času koronavirusa, ima za to svoje zgodovinske razloge, pravi Pezdirjeva. Ko vlada nekaj priporoči, prebivalci napotke vzamejo resno. Toda ali bo tokrat to dovolj?
Zala Pezdir Foto Osebni Arhiv
Za začetek nekaj statistike: Švedska je prvi potrjeni primer okužbe z virusom covid-19 objavila zadnji dan januarja. Danes v državi štejemo 4028 okužb, smrti pa 146. Švedska ima sicer 10 milijonov prebivalcev. S testiranjem je enako kot v Sloveniji, smo v tako imenovani »fazi 2«, kar pomeni, da se testiranje omejuje v glavnem na primere, ki potrebujejo bolnišnično namestitev in zdravstveno osebje.
Švedska v svojem reševanju epidemije trenutno deluje najbolj sproščeno v evropskem kontekstu. Osnovne šole in vrtci še vedno delujejo, restavracije, športna dvorišča in bazeni so odprti, javni prevoz deluje. Vendar vsega tega ne smemo zamenjevati z neko prostodušnostjo ali pa švedskega primera postavljati za nek dokaz, da so vse druge države nevarnost precenile. Kot »družboznalka« sem mnenja, da so ukrepi vsake države v času, ko lahko o posledicah teh ukrepov v glavnem samo špekuliramo, odraz nekih specifičnih okoliščin, zgodovinskih izkušenj, geografije in praks vladanja.
Švedska v svojem reševanju epidemije trenutno deluje najbolj sproščeno v evropskem kontekstu. Osnovne šole in vrtci še vedno delujejo, restavracije, športna dvorišča in bazeni so odprti, javni prevoz deluje.
Ukrepi švedske države se zelo močno naslanjajo na sodelovanje in odgovornost državljanov. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja ima na nacionalni televiziji vsak delovni dan novinarsko konferenco, kjer nas obveščajo o stanju epidemije in o svojih priporočilih za nadalne delovanje. Teh priporočil in določil je precej in so precej specifična. Od napotkov za urejanje učilnic tako, da so stoli med učenci dovolj odmaknjeni, napotkov za osebno higieno in higieno prostorov, do tabel za ocenjevanje tveganja širjenja epidemije v posamičnih gostinskih lokalih in priporočil za samoizolacijo osebam nad 70 let. Nad vsako restavracijo, knjižnico in nad vsakim posameznikom visi teža soodgovornosti za nadaljnji razvoj epidemije. To nam je po svoje povedal tudi premier Stefan Löfven v svojem televizijskem govoru državljanom.
Država, ki se je precej spremenila
Pregovorno in zgodovinsko je tu med ljudstvom in vladajočimi močan odnos zaupanja. Ko vlada nekaj priporoči, ljudje razumejo, da gre za njihovo dobro in napotke vzamejo resno. Tako je bila Švedska v času prašičje gripe najbolj cepljena država v Evropi. Ne zaradi predpisov, ampak zaradi vladnih priporočil in brezplačnosti cepljenja. Vendar se v današnjem času marsikdo sprašuje, če ti, v preteklosti tako uspešni pristopi, še vedno lahko delujejo v državi, ki se je do danes precej spremenila.
Zaupanje državi je skrhano. K temu je med drugim doprinesel podjetniški odnos do zdravstvenega sistema. V zadnjih letih so se zaradi ekonomskih računic v bolj redko poseljenih predelih države zaprle porodnišnice, kirurški oddelki in druge življenjsko pomembne institucije. Predstavljajte si, da se morate do porodnišnice peljati 120 km, v glavnem mestu pa univerzitetna bolnišnica 600 zaposlenim zdravstvenim delavcem naenkrat pošlje opozorilo o presežnosti. Kdorkoli je v tem času preveril nekaj mednarodne statistike glede bolnišničnih posteljnih kapacitet in števila mest za intenzivno nego na prebivalca, je lahko žalostno ugotovil, da ima Švedska v evropskem kontekstu obojega najmanj. Švedsko zdravstvo je shujšano in to prebivalstvo seveda občuti. Analitiki prav razočaranosti nad krhanjem socialne države (ki se kaže tudi na drugih področjih, npr. šolstvu in stanovanjski politiki) pripisujejo razloge za porast nacionalističnih in antimigracijskih simpatij.
Sejmišče v Stockholmu je že preurejeno za bolnike s koronavirusom.
Te dni so se v Stockholmu, enem od dveh žarišč epidemije, tudi že pokazale nekatere pomanjkljivosti državne priporočilnostne strategije. Ko je mesto štelo 15 smrtnih žrtev zaradi okužbe s covid-19, se je izkazalo, da je bilo med temi žrtvami kar 7 oseb somalijskega porekla. To je precej zgovorna statistična informacija in mestni in vladni organi so svoja priporočila takoj prevedli v somalijščino, arabščino, romani in duge jezike ter na pomoč k širjenju informacij v predmestja poklicali nosilce predmestne kulture (reperje, pevce ipd.). A problem v bistvu ni ta, da somalijski Švedi ne bi bili sposobni razumeti državnih priporočil. Kot so se na ukrep odzvali nekateri aktivisti, je problem v tem, da revnejši sloji prebivalstva, kamor v Stockholmu sodijo tudi somalijski Švedi, živijo v natrpanih stanovanjih in delajo v službah, ki jih ni mogoče prenesti domov. Ti prebivalci ne morejo udejanjiti državnih priporočil o družbenem distanciranju, ker so prodajalke v trgovinah, delavci v zdravstvu, čistilke in vozniki taksijev. Ranljivih družbenih skupin državna priporočila ne zaščitijo.
Naj tu zdaj preidem na svoje izkušnje. Moj službeni vsakdan se je spremenil pred dvema tednoma, ko smo zaprli vrata plesne šole. Isti dan je država uvedla pouk na daljavo za vse srednje šole in visokošolske programe, v eter pa je bilo izrečeno »ples je dober, samo ne zdaj«. Po dveh tednih je z inštituta prišel nov dokument, ki nagovarja k ponovnemu zagonu športnih organizacij, saj je telesna aktivnost pomembna za zdravje ljudi. Zato se zdaj tudi v naši plesni šoli ukvarjajo z oblikovanjem novih smernic in pogojev za delo. Če nam z inštituta ne sporočijo drugega, šolo ponovno odpremo po veliki noči. V kakšni obliki, trenutno ni jasno. Medtem se je moja dnevna soba spremenila v studio za snemanje plesnega materiala.
Cvetoče češnje v kraljevem vrtu sredi švedske prestolnice, imajo tudi obiskovalce z maskami.
V službi mojega fanta so na situacijo odreagirali drugače. On je vesoljski inženir z delovnim mestom v Stockholmu, kamor se je dnevno vozil z vlakom. Pri njem so se virusa zavedli prej, saj imajo veliko mednarodnih sodelovanj in stikov, tudi v kitajskem Wuhanu. Priporočilo za nadaljnje delo je tu praktično delo v samoizolaciji, in ker jim je delodajalec sporočil, da lahko iz pisarne odnesejo vse kar potrebujejo za kar se da nemoteno nadaljevanje dela doma, imava zdaj v spalnici dodatne ergonomične stole, ekrane in tipkovnice. Do nadaljnega.
Akcije civilne družbe
Nekaj, kar mi daje upanje, da epidemijo na Švedskem preživimo s kar se da manj morbidno statistiko, so akcije posameznih institucij in podjetij. Primeri: Že februarja je v lekarnah zmanjkalo razkužila za roke. To seveda po eni strani pomeni, da so ljudje situacijo vzeli resno in se resno tudi opremili, vendar po drugi strani pomeni tudi to, da razkužila primanjkuje tudi v zdravstvu. (Zaščitnega materiala v zdravstvu že primanjkuje. Delno zaradi tega, ker so se že naročene in plačane pošiljke zataknile na zaprtih mejah EU. Vendar vemo, da to ni povsem popolna slika.) Torej, ko je v medije prišla novica o tem, da v bolnišnicah primanjkuje razkužila, je v akcijo skočila stockholmska univerza in oddelek za kemijo je začel s proizvodnjo tega razkužila. Državni naravoslovni muzej v Stockholmu je doniral ves svoj letni zalogaj etanola in do sedaj je univerza raznim bolnišnicam dostavila 5300 litrov razkužila. Zdaj, ko je zalog etanola konec se je k akciji pridružila Absolut Vodka, ki svojo produkcijo preusmerja v produkcijo etanola. Podjetje H&M se je oglasilo, da začenja s proizvodnjo zaščitnih mask, SCANIA je del svojih odstavljenih delavcev prestavila v proizvodnjo ventilatorjev. Na trgu pa je tudi open source dizajn za tiskanje zaščitnih mask s 3D tiskalniki. En takšen tiskalnik imajo v fantovi službi in tudi oni se angažirajo in tiskajo zaščitne maske.
Sama težko ocenim, kam bo vse to vodilo. Ker dnevno spremljam odzive v drugih državah in ker imam v svojem krogu prijateljev in znancev tudi kar nekaj zdravnikov, naravoslovcev in družboslovcev, ki so kritični do določenih strokovnih argumentov inštituta za varovanje zdravja, nisem povsem optimistična. Sama poskušam ostati čim več doma in s fantom se občasno odpeljeva v naravo, kjer lahko nemoteno hodiva ure. Morda bodo na koncu naša rešitev švedski gozdovi? Čas bo pokazal.
Komentarji