»Do danes v Keniji še ni bilo potrjenega primera koronavirusa,« nam piše Mateja Dermastia, podjetnica iz Ljubljane, ki je na večtedenski službeni poti v tej turistični afriški državi, kjer delujejo številne mednarodne organizacije (UNEP, program Združenih narodov za okolje, UN Habitat, program Združenih narodov za naselja), mednarodna podjetja, številna veleposlaništva in zaradi tega pogosto gostijo mednarodne dogodke, konference ipd.

Vse od izbruha koronavirusa je Afrika veljala za najnevarnejšo celino – slabi zdravstveni sistemi, težave z vodo, kanalizacijo, raven izobrazbe itd. Prognoze obvladovanja situacije so še vedno slabe. »Naša največja skrb je možnost, da se virus širi v države s šibkejšimi zdravstvenimi sistemi,« pravi vodja WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

O koroni se tudi tu veliko govori

Ljudje so vznemirjeni, o koroni se veliko govori tako na poslovnih kot družabnih srečanjih. Veliko je ugibanj o vzrokih (ne)razširjenosti virusa. Vsi pa so prepričani, da bi imel pojav virusa pri njih velike razsežnosti. Kaj pomeni veliko v primerjavi z dogajanji v Evropi in ZDA, ne ve nihče. Vsi se zavedajo, da je zgodnje odkrivanje ključno.

Vlada je prepovedala vse mednarodne konference, športne dogodke, koncerte. Družbeni mediji so del vsakdana, a tudi tudi vir neresnic in sovražnosti. Vlada poskuša omejiti škodo iz tega naslova s strogim nadzorom in visokimi kaznimi. Prav družbeni mediji so sprožili pravi upor Kenijcev, pa tudi širše vzhodnoafriške skupnosti, ko je China Southern Airlines pristal v Nairobiju s 239 ljudmi na krovu. Incident je izbruhnil, potem ko je Kenija v sredo sporočila, da je nadaljevala polete na Kitajsko. Kenijci so obtožili vlado, da ne naredi dovolj za zaščito državljanov. Domnevno so bili potniki zdravi in so (bili) v samoizolaciji.

Po navedbah vlade ima Kenija postavljen sistem testiranja, s katerim so do zdaj odkrili že nekaj potencialno okuženih (vse iz Evrope) in vse poslali v karanteno. Karantenski center je odprt. Vsaj dve glavni bolnišnici v Nairobiju sta opremljeni in pripravljeni za sprejem bolnikov. Ali so kapacitete dovolj velike, je vprašanje za milijon dolarjev, odgovor je odvisen predvsem od zmožnosti detektiranja okužb, ki lahko omilijo stopnjevanje, ko razmere ne bodo več obvladljive. Situacija, s katero se sooča pravzaprav ves svet.

Kako to občutijo tujci

Življenje teče normalno. Se pa že nekoliko umirja zaradi vrste odpovedi dogodkov in turističnih obiskov, prekinjenih dobaviteljskih verig. Ni več rokovanja, razkužila so v restavracijah, hotelih, nakupovalnih središčih. Za zdaj so na voljo še povsod tudi za nakup.

»Dogajanje v Evropi in ZDA opazujemo kot na filmskem platnu. Smo v intenzivnih stikih z najbližjimi doma in prijatelji. Vzporednice z letom 1991 so zastrašujoče. Spomnim se, kako smo tedaj s prijateljema Uršo in Boštjanom vozili ekipo BBC po prazni Sloveniji, pogledovali v nebo in poslušali radio in gledali TV. In prav ta občutek je resnično zastrašujoč. Veš, da prihaja, pa ne veš, kdaj pride in kako bo udaril.«

Na letališčih merijo temperaturo in pregledujejo dokumente o cepljenjih in počasi uvajajo preglede »certifikatov« o neokužbi. Uganda in Burundi sta že omejila prihode iz nekaterih evropskih držav in uvedla obvezne 14-dnevne karantene po prehodu meje. Vprašanje dni je, kdaj bodo to naredile druge države.



Tujci nestrpno spremljajo urnike letalskih poletov. Letalske družbe, kot so Lufthansa in AirFrance, dnevno obveščajo o razmerah. Ker so vsi do zdaj odkriti primeri izvirali iz Evrope, je verjetnost ukinitev povezav velika. Kenija je bila ena izmed prvih držav, ki je ukinila lete s Kitajsko. Včeraj je Saudska Arabija ustavila povezave s Kenijo. Kenija je že ustavila povezave s severno Italijo, Iranom, Južno Korejo. Linije s Parizom, Zürichom, Frankfurtom, Amsterdamom, Londonom so še odprte.

Scenarij karantene

Mnenja tujih državljanov, ki so trenutno v Keniji, so deljena. V splošnem prevladuje mnenje, da je država pripravljena in da so bolnišnice usposobljene za uspešno zdravljenje. Ali to drži, bo verjetno jasno v nekaj tednih. Morda pa bo naravna lega odigrala svojo vlogo. Morda bodo izkušnje z boleznimi, kot je ebola, prispevale k večji ozaveščenosti ljudi in odgovornemu ravnanju. Npr. razkužila, obvestila o poteku boleznih, vroče linije za bolezenske znake so tukaj stalnica. Žal pa je korona drugačna in vse države se borijo z neznanim.



Za tujce v Afriki ostaja scenarij karantene po povratku odprt – 14 dni v državi, iz katere gremo, 14 dni v državi pristanka v Evropi, morda še kakšni vmes, dokler ne pridemo domov. Spoštovanje navodil institucij, ki se trudijo v borbi z neznanim, in samokontrola sta največ, kar lahko zdaj naredimo vsi. Nič drugega ne obstaja. In še nekaj: Če ste načrtovali pot v vzhodno Afriko v teh dneh, je primerno, da ga odpoveste – zaradi sebe, zaradi ranljivosti afriškega sistema, zaradi prispevka k obvladovanju situacije doma. Narava nam še enkrat sporoča, da smo prestopili meje. »Keep safe and take care.« Ostanite varni, čuvajte se!