V Južni Koreji se vrstijo pozivi k odstopu predsednika države

V Južni Koreji se danes vrstijo pozivi k odstopu predsednika Jun Sok Jeola, ki je v torek sprva razglasil izredno vojno stanje, nato pa po ukrepanju parlamenta ukaz preklical. Njegovo ravnanje je na ulice pognalo na tisoče protestnikov, opozicija pa namerava predsednika obtožiti vstaje. 

Jun je v torek osupnil državljane in svet s televizijskim naznanilom, da zaradi delovanja protidržavnih sil razglaša izredno vojno stanje. V parlament je s podporo 24 helikopterjev nemudoma prispelo okrog 280 vojakov, ki naj bi preprečili nadaljnjo politično aktivnost.

Nezadovoljstvo preraslo v politično krizo

Sto devetdeset od 300 poslancev je kljubovalo vojski in izsililo vstop v poslopje parlamenta, da bi lahko glasovali proti izrednemu ukrepu. Ko jim je to uspelo, Junu ni preostalo drugega, kot da ukaz umakne. V skladu z ustavo je namreč vojno stanje treba odpraviti, če to zahteva večina poslancev.

Junova razglasitev vojnega stanja – prvič po več kot štirih desetletjih – je državo pahnila v največjo krizo v njeni novejši zgodovini, nepripravljene pa je ujela tudi njene zaveznice po svetu. ZDA, ki imajo v Južni Koreji nameščenih skoraj 30.000 vojakov, so sprva izrazile veliko zaskrbljenost, po odpravi izrednih razmer pa olajšanje.

Poteze predsednika države očitno ne bodo ostale brez posledic. Najtesnejši sodelavci predsednika Juna so po razglasitvi vojnega stanja ponudili skupinski odstop, k temu zdaj številni pozivajo še konservativnega politika in nekdanjega tožilca, ki položaj zaseda od leta 2022.

Med njimi je glavna opozicijska Demokratska stranka, katere poslanci so v prizadevanju za preklic vojnega stanja preskakovali ograje parlamenta in se prerivali z varnostnimi silami. Napovedujejo celo, da bodo Juna, njegovega obrambnega in notranjega ministra ter vpletene predstavnike vojske in policije obtožili vstaje.

Poslanci in člani glavne južnokorejske opozicijske Demokratske stranke s plakati »Jun Sok Jeol naj odstopi!« FOTO: Jung Yeon-je/AFP

Osrednje združenje sindikatov v državi je pozvalo k splošni stavki, dokler Jun ne odstopi. Med protestniki, ki so po odpravi vojnega stanja začeli proslavljati, je bilo slišati pozive k njegovi aretaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Do predsednikovega ravnanja so kritični tudi znotraj Junove lastne Stranke moči ljudstva, katere poslanci so pripomogli k odpravi vojnega stanja in zdaj pozivajo k odgovornosti vpletenih.

Južnokorejski predsednik odpravil izredne razmere

Jun je sicer za svojo odločitev nanizal vrsto razlogov, predvsem naj bi želel »zaščititi liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odstraniti protidržavne elemente«. Podrobnosti o grožnjah iz Severne Koreje ni navedel, se je pa nato spravil zlasti na delovanje opozicije, ki ima v parlamentu večino in je nazadnje izsilila močno okleščen proračun.