Zahodne centralne banke v korak za reševanje likvidnosti

Centralne banke ZDA, evrskega območja, Kanade, Velike Britanije, Švice in Japonske so še pred ponedeljkovim odprtjem bank in borz naznanile skupno akcijo za okrepitev likvidnosti. Najmanj do konca aprila bodo vsak dan ponujale dolarske operacije, da bi tako povezane olajšale napetosti na globalnih finančnih trgih ter s tem ponudbo posojil gospodinjstvom in podjetjem.

Vodtelja ECB Christine Lagarde in Fed Jerome Powell. Foto European Central Bank Via Reuters

To pa tudi kaže, da zaskrbljenosti za banke in ves finančni sistem v teh državah še ni konec, pa čeprav bo največja švicarska UBS kupila dosedanjo tekmico Credit Suisse, ki je minuli teden pretresala trge. V ZDA očitno nista zadostovala stečaja ameriških Silicon Valley Bank in Signature Bank ter usklajena podpora največjih bank First Republic Bank iz San Francisca. Tej je borzna vrednost v petek še naprej padala, v Washingtonu pa je slišati govorice, da se Bela hiša  o reševanju bančnega sistema pogaja z Warrenom Buffettom iz Berkshire Hathawaya.

Evropska centralna banka v Frankfurtu. Foto Wolfgang Rattay/Reuters

92-letni mojstrski investitor z lastnimi sto milijardami dolarjev je v preteklosti že večkrat priskočil na pomoč pri reševanju ameriških bank, saj je leta 2011 s kapitalom pomagal Bank of America in leta 2008 Goldman Sachs. Obe veliki banki zdaj skupaj z vrsto drugih sami pomagata First Republic Bank, a  v ZDA zdaj ocenjujejo, da bi bilo ob podobnem begu varčevalcev, kakršen je prizadel propadli Silicon Valley Bank in Signature Bank, v nevarnosti okrog dvesto ameriških bank. Sedanja panika je že brez tega največja po zadnji finančni krizi, po poročilih iz Bele hiše pa Warren Buffett ponuja tudi nasvete, kako se izogniti padanju domin.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je minuli teden zatrjevala, da je ameriški bančni sistem trden. Foto Mary F. Calvert/Reuters

Banke doslej v največjih težavah je »odlikovalo« izjemno slabo vodstvo, ni pa še jasno, koliko drugih se je podobno zaračunalo v dolgem obdobju izjemno poceni denarja, ki ga je končalo lansko skokovito povečevanje obrestnih mer zaradi rekordne inflacije. Znano je, da so ameriške banke v minulem tednu  Fed zaprosile za 153 milijarde dolarjev nujnih posojil, običajno naj bi bilo takšnih prošenj le za štiri do pet milijard. Zadnji takšen rekord je bil 111 milijard dolarjev nujnih posojil na začetku finančne krize 2008, poročajo poznavalci.. Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je na četrtkovem pričanju v kongresu kljub temu zatrjevala, da je ameriški bančni sistem trden.