Zagreb – Hrvaška se na začetku svojega predsedovanja Svetu EU osredotoča tako na žgoča evropska vprašanja, ki bodo v ospredju v prihodnjih mesecih, kot tudi na posamezna vprašanja, ki so povezana z njenim položajem, denimo demografijo.
V Zagrebu bodo danes gostili kolegij evropske komisije, sinoči je bila v Hrvaškem narodnem gledališču slovesnost ob začetku predsedovanja. Zaradi tradicionalnih smučarskih počitnic je v mestu manj gneče, okoli 50 zagrebškim spomenikom so nadeli kravate kot enega od zaščitnih znakov države, po mestu vozi tramvaj s simboli predsedovanja. Najpomembnejši dogodki bodo v Nacionalni in univerzitetni knjižnici. Začetek hrvaškega dela zaznamuje kriza na Bližnjem vzhodu, zaradi katere je celotna evropska diplomacija na trnih.

Poleg tega potekajo priprave na pogajanja o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu in pogajanja o prihodnjem poračunu EU. »Smo v skrajno zanimivem in kočljivem času za EU,« je na srečanju z bruseljskimi dopisniki povedal hrvaški premier Andrej Plenković. Za vrhunec predsedovanja šteje vrh EU in Zahodnega Balkana maja v Zagrebu.


 

Želje Hrvaške

Samo predsedstvo je sicer kot pošteni posrednik, ki naj bi bil nevtralen, Hrvaška pa ima nekaj lastnih želja. Glede proračuna opozarja na svoj specifični položaj pri koheziji, saj kot najmlajša članica le kratek čas prejema denar iz bruseljske blagajne. Zato si želi, da bi bila manj izpostavljena pri napovedanih rezih manj razvitim regijam. Hrvaška si sicer prizadeva, da bi na poti v evro čim prej vstopila v mehanizem tečajev ERM2. Plenković ni hotel ugibati, kdaj bi lahko postali del schengenskega območja, saj je vprašanje že tako povezano z azilno-migracijsko reformo EU, ki je zadnja leta v slepi ulici.


 

»Blokada Slovenije ne bi bila smotrna«

Očitke medijev in nevladnih organizacij, da hrvaška policija trpinči prebežnike, ki vstopajo na njeno ozemlje iz BiH, in krši svoje mednarodne obveznosti, je gladko zavrnil: »To je obdolževanje.« V njegovih očeh ni dokazov o policijskem nasilju nad prebežniki, dva primera streljanja pa sta bili nesreči. Kljub povečanju števila nezakonitih prehodov v prizadevanjih za schengen ne bodo sledili Sloveniji in Madžarski s postavljanjem tehničnih ovir ali bodeče žice na meji, posebno ne na območjih BiH, kjer živijo Hrvati. »Ne moremo imeti žice med Hrvati in Hrvati,« je povedal Plenković.

Hrvaška želi pokazati, da je njeno članstvo v schengenskem območju v slovenskem interesu, zato blokada ne bi bila smotrna. Ker hrvaške zunanje meje, ki je dolga 1300 kilometrov, ne morejo hermetično zapreti, delu prebežnikov uspe priti do Slovenije, od koder so po hitrem postopku vrnjeni. Vsekakor nočejo, da bi nastale razmere kot med begunsko krizo v letih 2015 in 2016, ko je šlo čez ozemlje obeh držav kot po nekakšnem koridorju okoli 700.000 ljudi. Po padcu berlinskega zidu ni bilo dogodka, ki bi imel tolikšen vpliv na razmere v državah članicah,« je povedal Plenković.



Plenković se ni mogel izogniti niti vprašanju (ne)spoštovanja arbitražne razsodbe. Na vprašanje kolega z dunajskega časnika Die Presse je na dolgo opisoval genezo spora in spomnil, da je Slovenija leta 2008 blokirala hrvaška pristopna pogajanja, zato je nastala zamuda pri njihovem vstopu v EU. Plenković je ponavljal, da Sodišče EU ni pristojno za obravnavo tega mednarodnega spora o meji in da so vedno pripravljeni na politično reševanje vprašanja. Sami da se po njegovem mnenju tega vprašanja lotevajo brez histerije in medijskega napihovanja.

Med predsedovanjem bodo na Hrvaškem poskušali v EU čim bolj odpirati demografsko vprašanje. Plenković opozarja, da na Hrvaškem zgolj z negativnim naravnim prirastkom na leto izgubijo okoli 15.000 prebivalcev. Posebno v vzhodnih delih države se ljudje množično izseljujejo, odhajajo mladi in najbolje izobraženi.