Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Novi hrvaški predsednik je Zoran Milanović

Po preštetih glasovih z več kot 99 odstotkov volišč je Zoran Milanović prejel nekaj manj kot 53 odstotkov glasov.
Nekdanji premier je postal novi predsednik Hrvaške. FOTO: Charles Platiau/Reuters
Nekdanji premier je postal novi predsednik Hrvaške. FOTO: Charles Platiau/Reuters
A. I., STA
5. 1. 2020 | 13:41
5. 1. 2020 | 21:57
7:32
Na Hrvaškem je na več kot 6400 voliščih danes potekal odločilni krog na sedmih predsedniških volitvah od osamosvojitve. V tesni volilni tekmi sta moči merila (zdaj očitno že nekdanja) predsednica države in kandidatka HDZ Kolinda Grabar-Kitarović ter nekdanji premier in kandidat SDP Zoran Milanović. Volišča so se zaprla ob 19. uri

Nekdanji predsednik hrvaške vlade in SDP ima več kot 100.000 glasov prednosti pred aktualno predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, kažejo delni neuradni izidi, ki jih na spletni strani objavlja hrvaška državna volilna komisija. Po preštetih glasovih z več kot 99 odstotkov volišč je Milanović prejel nekaj manj kot 53 odstotkov glasov. Volilna udeležba je bila glede na podatke z volišč, kjer so glasove že prešteli, skoraj 55 odstotna, kar je nekoliko več kot v prvem krogu predsedniških volitev 22. decembra, ko je bil Milanović relativni zmagovalec s tremi odstotki prednosti pred Grabar-Kitarovićevo.

V Milanovićevem volilnem štabu so izrazili zadovoljstvo z izidi vzporednih volitev, a opozorili, da je treba počakati uradne rezultate. Pričakujejo pa, da bo Milanović novi hrvaški predsednik. Kandidat socialdemokratov in še 12 političnih strank Milanović se je na svoji facebook strani na kratko zahvalil vsem, ki so ga podpirali, odkar je pred pol leta napovedal predsedniško kandidaturo.



Predsednik hrvaškega parlamenta in generalni sekretar HDZ Gordan Jandroković je za komercialno RTL televizijo medtem priznal, da vzporedne raziskave ne kažejo v prid njegovemu taboru. »Razlika je večja, kot je realno možno doseči«, je povedal Jandroković. V zagrebškem poslovnem poslopju City Plaza, v katerem so zbrani simpatizerji Grabar-Kitarovićeve, pa je po objavi vzporednih izidov vladal molk.

Rezultati vzporednih volitev sicer še ne vključujejo glasov hrvaških državljanov, ki volijo v drugih državah. Na Hrvaškem ocenjujejo, da lahko volivci iz diaspore prispevajo med 2,5 in tremi odstotki glasov.

»Mislim, da so državljani dobro izbrali. Čestitam novemu predsedniku Zoranu Milanoviću za zmago. Verjamem, da bo najboljši predsednik,« je po poročanju spletnega portala jutarnji.hr dejal nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović.

Podporniki Milanovića slavijo. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Podporniki Milanovića slavijo. FOTO: Marko Djurica/Reuters


Po podatkih hrvaške državne volilne komisije (DIP) so na Hrvaškem ob 7. uri sicer odprli več kot 6400 volišč za nekaj več kot 3,8 milijonov državljanov z volilno pravico. Današnjega drugega kroga hrvaških predsedniških volitev se je do 16.30 udeležilo 43,52 odstotkov volivcev, kar je za skoraj pet odstotnih točk več kot v prvem krogu predsedniških volitev, je objavila državna volilna komisija. Volišča so zaprli ob 19. uri. Prve neuradne izide bodo objavili nekaj ur zatem.

V drugem krogu predsedniških volitev se je na volišča podalo približno 190.000 volivcev več kot v prvem krogu 22. decembra, je podpredsednica hrvaške državne volilne komisije Vesna Fabijančić Križanić povedala za regionalno televizijo N1. Hkrati pa je bilo to 170.000 volivcev manj kot v odločilnem krogu predsedniških volitev leta 2015.

Največ volivcev je bilo v Karlovški županiji, skoraj polovica vseh volilnih upravičencev, najmanj pa v Vukovarsko-sremski županiji, v katerih niso dosegli niti 37-odstotne udeležbe. Med sedeži županij se najvišja volilna udeležba kaže v mestih Krapina in Karlovec, v katerih je volila več kot polovica državljanov z volilno pravico.

Na drugi strani so volivci najmanj interesa za današnje volitve kazali v Vukovarju, v katerem se jih ni odzvalo niti 37 odstotkov, so še objavili. Fabijančić Križanićeva je dodala še, da so zaenkrat prejeli približno enako število prijav domnevnih kršitev volilnega molka in kaljenja javnega reda in miru na voliščih kot v prvem krogu decembra.

V Osijeku je na enem od volišč posredovala policija. V primeru incidenta v Zagreb, ko je neki moški srednjih let verbalno napadel kandidata SDP Zorana Milanovića, prijave ni bilo. Manjši incident z Milanovićem se je pripetil pred voliščem, na katerem je nekdanji hrvaški premier oddal svoj glas. Pristojne službe pa so blokirale telefonsko številko, s katere je neznana oseba pošiljala sporočila SMS proti Milanoviću ter v zameno za glasove ponujala brezplačno potovanje in vrednostne bone za trgovino.

Do 11.30 ure je je svoj glas oddalo 18,87 odstotka volivcev. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Do 11.30 ure je je svoj glas oddalo 18,87 odstotka volivcev. FOTO: Marko Djurica/Reuters


Med prvimi se je volitev udeležil premier Andrej Plenković, ki je glas oddal v Zagrebu. »Za krepitev hrvaške demokracije je pomembno, da se čim večje število državljanov udeleži volitev in izrazi zaupanje kandidatu, za katerega verjame, da lahko Hrvaško vodi v pozitivni smeri,« je dejal novinarjem.

Milanović je oddal glas nekaj pred 11. uro v Zagrebu. Pri tem je prišlo do manjšega incidenta, saj ga je verbalno napadel nek moški srednjih let. Označil ga je za komunista, ki laže in zavaja. Predsedniški kandidat SDP se je poskusil z moškim spravljivo rokovati, kar pa je slednji zavrnil.

Milanović je pred novinarji nato ocenil, da napad ni bil slučajen ter da gre za provokacijo iz »istega studia«. Milanovića je namreč verbalno že napadel eden od svetovalcev predsednice države po soočanju na hrvaški televiziji v četrtek zvečer. Sicer pa je vse pozval, naj se udeležijo volitev. Po njegovem ne gre za obračun s komer koli, pač pa za prizadevanje, da bi postali normalna država, v kateri bodo imeli vsi pravico kričati, a ne bodo večina.

Mirneje je bilo, ko je v Zagrebu glas oddala Grabar Kitarovićeva. Novinarjem je dejala, da je danes pomemben vsak glas. Izpostavila je, da bodo volivci danes odločali o tem, kakšna bo Hrvaška v naslednjih nekaj let. »Gremo skupaj graditi Hrvaško, ki bo uspešnejša, v kateri bomo gradili boljšo družbo in v kateri bomo vsi bolj odgovorni«, je dejala Grabar-Kitarovićeva.

V prid Grabar-Kitarovićevi naj bi šlo dejstvo, da so številni Hrvati na smučanju v tujini, med njimi pa po ocenah prevladujejo podporniki leve sredine. FOTO: Denis Lovrovic/Afp
V prid Grabar-Kitarovićevi naj bi šlo dejstvo, da so številni Hrvati na smučanju v tujini, med njimi pa po ocenah prevladujejo podporniki leve sredine. FOTO: Denis Lovrovic/Afp


Po poročanju hrvaških medijev je šlo za najbolj nepredvidljive predsedniške volitve v novejši zgodovini Hrvaške. Odločali bi lahko glasovi Hrvatov v tujini, ki so večinoma na strani kandidatke HDZ. V prid Grabar-Kitarovićevi naj bi šlo tudi dejstvo, da so številni Hrvati na smučanju v tujini, med njimi pa po ocenah prevladujejo podporniki leve sredine.

Zadnja raziskava javnega mnenja pred volitvami, ki jo je v petek objavila komercialna televizija Nova TV, je pokazala, da bi Milanovića, ki je kandidat SDP, podpira pa ga še 12 drugih strank, volilo 45 odstotkov Hrvatov, Grabar-Kitarovićevo pa 42 odstotkov. Volijo tudi hrvaški državljani v drugih državah. V Sloveniji lahko glasujejo na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani. Največja gneča po odpiranju volišč je bila v Mostarju v Bosni in Hercegovini, kjer so številni volivci prišli na prizorišče še pred odpiranjem volišč, je potrdil DIP. Prve podatke o udeležbi bodo objavili ob poldnevu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine