24.04 Ruski Aeroflot od ponedeljka ne bo več letel v Evropo

Ruski letalski prevoznik Aeroflot je danes sporočil, da s ponedeljkom ukinja vse polete v Evropo. Kot danes še poroča francoska tiskovna agencija AFP, gre za odziv na odločitev evropskih držav, ki so zaradi ruske invazije na Ukrajino svoj zračni prostor zaprle za ruska letala.

»Aeroflot od 28. februarja do nadaljnjega ukinja polete v evropski mreži,« je družba sporočila na svoji spletni strani.

22.44 Ukrajinski veleposlanik pri ZN: Doslej ubitih 4300 ruskih vojakov

Ukrajinski veleposlanik pri ZN Sergij Kislica je danes izjavil, da je med rusko invazijo na Ukrajino doslej padlo 4300 ruskih vojakov. Podatkov o žrtvah med ukrajinskimi vojaki za zdaj ni. Ubitih pa je bilo najmanj 210 civilistov, so danes sporočili iz ukrajinskega parlamenta. Ukrajina je na Meddržavnem sodišču v Haagu Rusijo obtožila genocida.

Veleposlanik Kislica, ki je danes na zasedanju Varnostnega sveta ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzijo v ruščini pozval, da se naj odloči med resnico in zlom, je po zasedanju dodal, da bo vojne enkrat konec in bodo ZN zmagali, storilci grozodejstev na čelu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa bodo odgovarjali.

Zato je Ukrajina sprožila tožbo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, v kateri Rusijo obtožuje načrtovanja genocida. Na vprašanje o napovedanih mirovnih pogajanjih z Rusijo pa je Kislica dejal, da se skuša ukrajinska delegacija prebiti do meje z Belorusijo, vendar je težko najti varen način.

22.25 Tudi G7 napoveduje nove sankcije proti Rusiji ob nadaljevanju invazije

Države skupine G7 so danes po izrednem virtualnem srečanju zunanjih ministrov zagrozile s sprejetjem novih sankcij proti Rusiji, če bo nadaljevala vojaško invazijo na Ukrajino. V torek se bodo sestali tudi finančni ministri G7 in razpravljali o pomoči Ukrajini, je danes po poročanju agencij napovedal predsednik Svetovne banke David Malpass.

Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA so v skupni izjavi po virtualnem srečanju zunanjih ministrov držav članic v Berlinu, na katerem je sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, posvarile, da bodo »storile nadaljnje korake« poleg že napovedanih sankcij, če Rusija ne bo končala operacij v Ukrajini, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Prav tako ne bodo priznali ruskih vojaških dosežkov v Ukrajini, ki bi privedli do »kakršnekoli spremembe statusa«, kot je priključitev ozemlja, so še sporočili. Predsednik Svetovne banke David Malpass pa je v današnjem pogovoru za televizijsko postajo CBS dejal, da bi lahko že čez nekaj dni zagotovili finančno podporo Ukrajini, obenem pa pospešili dodatno pomoč državam, kot sta Romunija in Moldavija, ki se srečujeta s prilivom beguncev. V torek bodo o dodatni pomoči Ukrajini virtualno razpravljali tudi finančni ministri G7.

20.25 EU napovedala, da bo za orožje za Ukrajino namenila 450 milijonov evrov, načrtuje tudi dobavo bojnih letal

EU bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri unije so se danes dogovorili, da za ta zgodovinski ukrep namenijo 450 milijonov evrov, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po izrednem virtualnem zasedanju ministrov.

Borrell je napovedal, da bo EU pomagala Ukrajini celo z dobavo bojnih letal. »Ne govorimo le o strelivu, ampak tudi bolj pomembnem orožju,« je povedal glede oskrbe z orožjem. Pojasnil je, da imajo države članice takšna letala, kot jih potrebuje ukrajinska vojska.

20.22 Bruselj pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev

Evropska komisija po ruski invaziji pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev znotraj in zunaj države, je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič po današnjem izrednem zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju. Komisija je po Lenarčičevih besedah že aktivirala 90 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini kot spodbudo in zgled preostalim donatoricam v pričakovanju poziva Združenih narodov, ki je previden v kratkem.

Ukrajina in Moldavija sta sprožili tudi evropski mehanizem za civilno zaščito. Za zdaj je v okviru tega mehanizma pomagalo 18 članic unije, tudi Slovenija. Lenarčič je ob tem pozval tudi k okrepitvi pomoči za Moldavijo. Komisar je ob tem izpostavil, da lahko ruska invazija na Ukrajino na evropski celini povzroči humanitarno krizo zgodovinskih razsežnosti.

20.08 Ursula von der Leyen: Ukrajino si želimo v EU

»Ukrajina je ena od nas in želimo si jo v EU,« je v intervjuju za Euronews povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Evropska unija Ukrajini doslej še nikoli ni obljubila perspektive članstva, ampak je le priznavala njene evropske želje. 

Intervju je sledil današnji napovedi, da bo EU dobavljala orožje Ukrajini. To bo prvič, da ga bo dobavljala tretji državi.

18.13 Rusija prvič od začet​ka napada priznala žrtve med svojimi vojaki

V Moskvi so danes prvič od začetka napada na Ukrajino priznali, da so spopadi terjali mrtve in ranjene med ruskimi vojaki. Koliko ruskih vojakov je umrlo, predstavnik ruskega obrambnega ministrstva sicer ni sporočil.

»Ruski vojaki kažejo pogum in herojstvo pri izpolnjevanju bojnih nalog v tej posebni vojaški operaciji. Žal so med njimi tudi mrtvi in ranjeni,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na ruski televiziji danes povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov. Od začetka napada na Ukrajino v četrtek zjutraj iz Moskve ni bilo nobenih uradnih poročil o žrtvah med ruskimi vojaki.

18.03 Hojs: Slovenija v tem trenutku pripravljena zagotoviti prostor za 180–200.000 beguncev

»Slovenija je pripravljena zagotoviti prostor za 180–200.000 beguncev,« je  ob zasedanju notranjih ministrovpovedal slovenski notranji minister Aleš Hojs. Slovenija se sicer strinja s sprožitvijo direktive o začasnih zatočiščih na ravni EU, ki kljub zastarelosti omogoča enako obravnavo beguncev v EU.

18.02 Padec še enega tabuja: EU bo poslala orožje v Ukrajino

EU bo prvič v zgodovini dobavljala orožje tretji državi. »Še en tabu je padel,« je povedal zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Časi, v katerih živimo, so po njegovih besedah brez primere. Putin ne vodi le vojne proti Ukrajini, njegov delovanje posledice za Evropo in na globalni ravni, je povedal.

Posebno je poudaril Putinovo odločitev, da bodo ruske jedrske sile v visoki pripravljenosti. EU bo tudi vzpostavila mehanizem za usklajevanje prošenj Ukrajine glede dobav orožja. Politične odločitve o dobavah orožje bodo drevi na videozasedanju sprejeli zunanji ministri EU. Med drugim bodo blagoslov dobile še nove sankcije proti ruskim oligarhom in Belorusiji. Sprejeti bodo tudi ukrepi o izločitvi dela ruskih bank iz plačilnega sistema Swift in omejitve za rusko centralno banko – več kot polovica njenih rezerv bo blokiranih.

EU bo po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen tudi zaprla svoj zračni prostor za vsa ruska letala – letala, ki so v lasti Rusov, ki so registrirana v Rusiji in ki jih nadzira Rusija. »Naj bom jasna – naš zračni prostor bo zaprt za vsako rusko letalo, tudi za zasebna letala oligarhov,« je izpostavila.

Eu je prepovedala bo tudi delovanje medijskih orodij Kremlja, kot sta Russia Today in Sputnik. »Državni medijski družbi Russia Today in Sputnik ter njune hčerinske družbe več ne bodo mogle širiti laži za opravičevanje Putinove vojne,« je tvitnila Ursula von der Leyen. »Razvijamo orodja za prepoved njihovega toksičnega in škodljivega dezinformiranja v Evropi«

17.01 Turčija bo lahko omejila tranzit ruskih vojaških ladij do Črnega morja

Turčija, ki je članica Nata, je po poročanju Reutersa spremenila oznako napada Rusije na Ukrajino in razmere danes označila za vojno, kar pomeni, da bo izvajala dele mednarodnega sporazuma, na podlagi katerih lahko omeji tranzit ruskih vojaških ladij iz Sredozemlja v Črno morje. Kijev je namreč Ankaro pozval, naj ruska vojaška plovila odreže od Črnega morja.

»Zdaj ne gre za nekaj zračnih napadov, razmere v Ukrajini so uradno vojna ... Izvajali bomo konvencijo iz Montreuxa,« je napovedal turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu v intervjuju za televizijsko postajo CNN Turk. Ankara je sicer v zadnjih dneh ruski napad označevala za nesprejemljiv, a ga do danes ni označila za vojno. Ta premik sedaj Turčiji omogoča, da uveljavi člene konvencije iz Montreuxa iz leta 1936, ki ji dovoljujejo, da omeji pomorski tranzit skozi Dardanele in Bosporsko ožino. To lahko stori med vojno ali če je ogrožena.

A je Çavuşoğlu znova ponovil, da Turčija zaradi klavzule v tem sporazumu ne more blokirati dostopa vseh ruskih vojaških ladij do Črnega morja. Ta klavzula namreč izvzema tiste, ki se vračajo v registrirana oporišča. »Zlorab te izjeme ne bi smelo biti. Ladje, ki razglasijo, da se vračajo v svoja oporišča in gredo skozi ožine, ne bi smele biti vpletene v vojno,« je dodal.

16.18 Francija predlaga izključitev Rusije iz kvalifikacij za nogometno SP

Predsednik francoske nogometne zveze (FFF) Noel Le Graet je v pogovoru za domači časnik Le Parisien dejal, da bo predlagal, da Rusijo po invaziji na Ukrajino izključijo iz kvalifikacijskega ciklusa za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Katarju, so danes zapisale številne tiskovne agencije.

16.05 Bela hiša: Putin si z opozorilom o jedrskih silah izmišlja grožnje

ZDA so danes v odzivu na odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da dvigne pripravljenost jedrskih sil, sporočile, da si Putin »izmišljuje grožnje«. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem zaradi Putinove odločitve izrazil zaskrbljenost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»To je vzorec, ki smo ga videli pri predsedniku Putinu v tem konfliktu, in sicer da ustvarja grožnje, ki ne obstajajo, da bi upravičil nadaljnjo agresijo,« je na vprašanje o sporočilu iz Moskve za televizijo ABC odgovorila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.

15.50 EU bi lahko v pomoč Ukrajini prvič uporabila direktivo o začasni zaščiti iz leta 2001

Notranji ministri EU bodo danes v Bruslju v pomoč Ukrajini razpravljali tudi o možnosti sploh prve uporabe direktive o začasni zaščiti iz leta 2001, sprejete v odziv na poplavo beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije. V članice unije se je doslej zaradi vojne zateklo že več kot 300.000 Ukrajincev.

Evropska komisija bo predlagala uporabo te direktive. »Sedaj je pravi čas, da se uporabi,« je poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ob prihodu na zasedanje. V EU je zaradi vojne prišlo že več kot 300.000 Ukrajincev, je izpostavila.

15.00 Kijev pristal na pogajanja z Rusijo

Iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so potrdili, da je Kijev pristal na pogajanja z Rusijo. Ta bodo po poročanju Reutersa potekala na ukrajinsko-beloruski meji.

V Kijevu so to sporočili po telefonskem pogovoru predsednika Volodimirja Zelenskega z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom, poročajo tuje tiskovne agencije. »Strinjala sta se, da se bo ukrajinska delegacija z rusko sestala brez predpogojev na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat,« so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika.

Kasneje je Zelenski sporočil, da je glede pogajanj sicer skeptičen in ne verjame v uspeh srečanja, vendar želi poskusiti ustaviti vojno, dokler za to obstajajo minimalne možnosti.

Iz Kremlja so že zjutraj sporočili, da je ruska delegacija v mestu Gomel v Belorusiji in čaka, da bi začeli pogajanja. Zelenski pa je dopoldne odgovoril, da je pripravljen na pogajanja kjerkoli, le v Belorusiji, od koder Rusija napada Ukrajino, ne.

14.40 Putin ukazal povišanje pripravljenosti jedrskih sil

Ruski voditelj Vladimir Putin je vojski zaukazal povišanje pripravljenosti ruskih odvračalnih sil, ki vključujejo tudi jedrsko orožje, je poročal Reuters. S tem naj bi Rusija po Putinovih besedah odgovorila na »nelegitimne« sankcije Zahoda. »Zahodne države ne sprejemajo zgolj neprijateljskih gospodarskih sankcij proti naši državi; voditelji članic zveze Nato o Rusiji hkrati dajejo agresivne izjave,« je Putin povedal med sestankom, ki je bil predvajan po ruski televiziji.

14.30 EU v skupne nakupe orožja za Ukrajino kot podporo herojski borbi

Zunanji ministri EU bodo drevi razpravljali o predlogu uporabe evropskega mirovnega instrumenta za financiranje dobav orožja ukrajinski armadi in zagotavljanje sodelovanja med državami članicami glede tega. Evropski mirovni instrument je izvenproračunski instrument, ki omogoča financiranje operativnih ukrepov vojaškega ali obrambnega pomena, krepil pa naj bi tudi sposobnost Unije za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in krepitev mednarodne varnosti. V njem je za obdobje 2021-2027 5,7 milijarde evrov. Kot je zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, bodo s tem podprli Ukrajino »v njihovi junaški borbi«.

14.20 Japonska se pridružuje ukrepom za izključitev ruskih bank iz Swifta

Japonska se bo pridružila zahodnim državam pri izključitvi izbranih ruskih bank iz plačilnega sistema Swift zaradi ruske agresije na Ukrajino, je v danes sporočil premier Fumio Kishida. »Zahodne države so zaprosile Japonsko za sodelovanje in Japonska se bo pridružila tej pobudi,« je ob tem dejal Kishida.

Evropska komisija, Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija, ZDA in Kanada so se v soboto zvečer zavezale, da bodo zagotovile umik določenih ruskih bank iz združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo Swift.

14.15 Zbiranje humanitarne pomoči za Ukrajino v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju

V Sloveniji bo mogoče humanitarno pomoč za Ukrajino, za katero je v pismu zaprosila podpredsednica tamkajšnje vlade, pristojna za evropske in evroatlantske integracije, Olha Stefanišina, oddati na za to organiziranih mestih v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju, so v imenu organizatorjev sporočili iz Agencije za komunikacijski management Taktik.

Stefanišina je prošnjo za humanitarno pomoč prebivalcem Ukrajine pospremila z besedami, da se Ukrajina »pogumno bori proti ruskemu okupatorju«. Ruski napadi po njenih besedah ne povzročajo le velikanske škode na kritični infrastrukturi, temveč tudi na domovih. V tej luči je civilno prebivalstvo močno prizadeto, je izpostavila in pozvala k humanitarni pomoči zanj in za ukrajinsko vojsko.

Ukrajina tako zbira finančna sredstva v različnih valutah na posebnem računu UA843000010000000047330992708, pripravila pa je tudi seznam potrebščin, ki jih primanjkuje v državi. Na njem so poleg zdravil ter medicinskih pripomočkov in paketov prve pomoči med drugim še oblačila, odeje, živila, pitna voda, gradbeni material, pohištvo, šotori, spalne vreče, higienski pripomočki, sveče, svetilke, generatorji, invalidski vozički, hodulje, bergle, bolniške postelje, prenosna stranišča, telefoni, računalniki, čelade, neprebojni jopiči, gorivo ...

V Sloveniji bodo pomoč na za to organiziranih mestih v Ljubljani zbirali Perutnina Ptuj na Letališki cesti 32a in KinVital na Mesarski cesti 4f, v Mariboru Marifarm na Minarikovi ulici 8 ter na Ptuju Perutnina Ptuj na Potrčevi 10.

13.30 Ukrajinske sile naj bi znova zavzele Harkov

Ukrajinske sile so po navedbah regionalnega guvernerja Olega Sinjehubova znova prevzele nadzor nad drugim največjim ukrajinskim mestom Harkov, kamor so zjutraj vdrle ruske enote, na ulicah pa je prišlo do spopadov.

Sinjehubov je po poročanju tujih tiskovnih agencij na omrežju Telegram sporočil: »Popolnoma nadzorujemo Harkov!« Dodal je, da so oborožene sile mesto »očistile sovražnika«.

Ruske sile so v mesto vdrle zjutraj, na spletu so se nato pojavili številni posnetki bojev med ukrajinskimi in ruskimi enotami. Kot opozarja britanski BBC, so razmere na terenu negotove in je trditve težko preveriti, so jim pa tudi civilisti v Harkovu sporočili, da je mesto res spet pod ukrajinskim nadzorom in da ulični boji pojenjajo.

13.20 Po svetu veliko ljudi protestira za mir, tudi Rusi

Več sto predstavnikov ukrajinske skupnosti v Španiji se je zbralo v središču Madrida. Z ukrajinskimi zastavami in simboli so vzklikali: »Evropa, poslušaj, to je tudi tvoj boj«, »Hočemo mir« in pozivali h koncu ruske agresije na Ukrajino.

»Ko bo padel zadnji ukrajinski vojak, bo Rusija prišla po ostalo Evropo, po vsakega izmed vas. Svet je v nevarnosti.«

Socialna omrežja so sicer poplavljena s podobnimi sporočili iz različnih mest po vsem svetu. Protestirajo Ukrajinci, ki živijo v tujini, protestirajo tudi državljani številnih držav, med drugim Rusi v Izraelu sežigajo svoje potne liste.

12.39 Nemčija bo občutno povišala obrambne izdatke

Nemški kancler Olaf Scholz je med izredno sejo bundestaga naznanil občutno okrepitev nemških oboroženih sil in obljubil, da bo največja evropska država odslej za obrambne izdatke namenjala vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda. Nemčija bo po kanclerjevih besedah samo letos za modernizacijo svoje vojske namenila 100 milijard evrov.

Scholz je v govoru poudaril, da sta Nemčija in Evropa z rusko invazijo na Ukrajino vstopili v novo obdobje. Nemški kancler je na podlagi dosedanjega razvoja dogodkov prepričan, da ruski voditelj Vladimir Putin želi na novo zgraditi ruski imperij, to pa od evropskih držav zahteva večje naložbe v zaščito miru in demokracije v Evropi, je njegove besede povzel Financial Times.

12.10 Ukrajina vložila prijavo proti Rusiji

Ukrajina je na Mednarodno sodišče ZN v Haagu vložila prijavo proti Rusiji, je sporočil predsednik Volodimir Zelenski. Zapisal je, da mora agresorka odgovarjati za zlorabo pojma genocid, s katerim upravičuje napade na Ukrajino. Zahtevamo takojšno odločitev, s katero bi Rusiji naložili, naj nemudoma preneha vojaško dejavnost, in pričakujemo, da se bo postopek začel naslednji teden, je še zapisal.

12.05 Otroci se rojevajo tudi v zakloniščih

V zakloniščih se je od začetka ruske invazije na Ukrajino rodilo že šest otrok, je poročal the Kyiv Independent, ki se je sklicaval na ministrstvo za zdravje. Dvojčka sta se ob zvokih siren rodila 27. februarja, dan prej se je v Ivano-Frankivsku rodila deklica, v petek pa so na svet prijokali dva fantka in deklica v Kijevu in Hersonu. En otrok se je rodil na postaji podzemne železnice, drugi v zakloniščih porodnišnic.

11.45 Logar: Rusija v Sloveniji nima več častnih konzulov

Zunanji minister Anže Logar danes je sporočil, da Rusija v Sloveniji nima več častnih konzulov. Kot je zapisal na twitterju, je podpisal odloke o umiku soglasja Slovenije k imenovanjem, k zapisu pa je dodal #zeroTolerance za nečastnost.

Na spletni strani MZZ je sicer navedenih pet častnih konzulov Rusije v različnih krajih po Sloveniji. Zunanje ministrstvo je ta teden zaradi ruskega priznanja samooklicanih republik Doneck in Lugansk ter ruskega napada na Ukrajino na pogovor dvakrat poklicalo ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova.

11.30 Ukrajina ustanavlja tujsko legijo

Ukrajina po besedah predsednika Volodomirja Zelenskega ustanavlja legijo prostovoljcev iz tujine. Po njegovih besedah bo to ključni faktor, ki bo dokazal, kako so tujci po vsem svetu Ukrajini v resnici pripravljeni stati ob strani.

11.05 Mednarodna judo zveza Putinu začasno odvzela status častnega predsednika

Na rusko invazijo na Ukrajino se je odzvala tudi Mednarodna judo zveza (IJF), ki je ruskemu predsedniku države Vladimirju Putinu začasno odvzela status častnega predsednika in ambasadorja krovne svetovne federacije za judo. Putin, ki ima v judu črn pas, je naziv častnega predsednika zveze prejel leta 2008.

Rusija ima sicer velik vpliv na judo, saj predsednik IJU Marius Vizer velja za Putinovega prijatelja, evropsko krovno organizacijo v judu pa vodi Rus Sergej Solovejčik. Obe organizaciji Rusija močno finančno podpira. Grand slam v judu, ki bi ga maja moral gostiti Kazan, je bil odpovedan že v petek.

10.50 Slovenija vzpostavlja pomoč beguncem, Ukrajina družinam ubitih ruskih vojakov

»Vzpostavili smo posebno telefonsko številko 040 853 421, na kateri dobite vse informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine,« prek vseh omrežij sporoča vlada.

Na Slovenski filantropiji so pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem iz Ukrajine, ki bi morebiti prispeli v Slovenijo. Papež Frančišek je pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja za pomoč beguncem iz Ukrajine.

Ukrajinsko notranje ministrstvo pa je zagnalo spletno stran www.200rf.com, ki bo ruskim družinam v pomoč pri iskanju sorodnikov, ubitih v invaziji na Ukrajino. Na spletišču bodo objavljali fotografije in dokumente mrtvih in ujetih ruskih vojakov.

10.25 Ukrajinci se množično zatekajo na varno k sosedom

V sosednje države je zbežalo že ogromno število prebivalcev Ukrajine. Slovaške oblasti so sporočile, da je samo v soboto k njim vstopilo približno 10.000 ljudi. V Romunijo se je v zadnjih treh dneh zateklo najmanj 43.000 oseb, medtem ko je na Poljsko prišlo približno 150.000 ljudi.

10.15 Japonski milijarder Ukrajini namenil več kot sedem milijonov evrov

Japonski milijarder Hiroshi Mikitani je obljubil, da bo Ukrajini namenil milijardo jenov, kar je 7,6 milijona evrov. Dejal je, da denar namenja ukrajinski vladi za pomoč ljudem v Ukrajini, ki so žrtve nasilja. Poudaril je, da je ruski napad izziv za demokracijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajini je s svojo satelitsko internetno storitvijo Starlink priskočil na pomoč tudi ameriški milijarder Elon Musk, ki se je odzval na prošnjo ukrajinskega ministra za digitalizacijo in podpredsednika vlade Mihaila Fedorova in storitev aktiviral v Ukrajini.

10.10 Ranjena dva novinarja

Novinar Stefan Weichert in fotograf Emil Filtenborg Mikkelsen, ki delata za danski tabloid Ekstra-Bladet, sta bila v soboto ranjena med poročanjem iz severovzhodnega dela Ukrajine, je poročal Reuters. Nanju naj bi streljali med vožnjo z avtomobilom v mestu Ohtirka, ki leži približno 90 kilometrov od Harkova. »To je grd opomin na nevarnosti, s katerimi se novinarji v Ukrajini srečujejo vsak dan, da bi dokumentirali grozote vojne,« je na twitterju zapisal danski zunanji minister Jeppe Kofod.

9.50 Zunanji ministri EU tudi o orožju za Ukrajino

Zunanji ministri EU se bodo ob 18. uri sestali na izrednem videozasedanju. Med drugim bo tema omogočanje dobav orožja Ukrajini. Pričakovano je, da bodo ministri podprli sprejete ostre finančne ukrepe proti Rusiji, ki so jih pomoči objavile EU, ZDA in zaveznice. Popoldne se bodo v Bruslju sestali notranji ministri EU. Teme bodo humanitarna podpora Ukrajine, sprejem beguncev in zaostritev vizumskega režima za Rusijo.

Volodimir Zelenski pa je tuje državljane po vsem svetu pozval, naj se pridružijo boju proti ruskemu okupatorju. V izjavi na predsedniški spletni strani je zapisano: »Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski nagovarja vse državljane sveta, prijatelje Ukrajine, miru in demokracije. Kdorkoli se želi pridružiti obrambi Ukrajine, Evrope in sveta, lahko pride in se z Ukrajinci bori proti ruskim vojnim zločincem.«

9.22 Mednarodna odbojkarska zveza ligo narodov umika iz Rusije, SP še ne

Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) je sporočila, da je zaradi čedalje slabših razmer v Ukrajini rusko odbojkarsko zvezo obvestila, da iz Rusije umika letošnja turnirja v ligi narodov za moške in ženske. V Rusijo bi morali potovati tudi Slovenci. Ostaja pa Rusija za zdaj še vedno gostiteljica svetovnega prvenstva za odbojkarje.

Svetovno prvenstvo, na katerem bodo drugič v zgodovini nastopili tudi slovenski odbojkarji, je predvideno med 26. avgustom in 11. septembrom. Je pa FIVB iz Rusije že umaknila turnirja lige narodov za odbojkarice in odbojkarje v juniju oziroma juliju. Slovenci bi na svojem tretjem turnirju v letošnji ligi narodov morali med 5. in 10. julijem igrati ravno v ruski Ufi, a bodo zdaj na novo gostujoče mesto morali še malo počakati.

9.12 Hudi boji so se začeli tudi v mestu Buča

The Kyiev Independent poroča o hudih bojih v mestu Buča, ki leži okoli 30 kilometrov od prestolnice Kijev. Rusi naj bi med drugim zadeli tudi devetnadstropni stanovanjski blok.

9.07 Zračni prostor za ruska letala zapirajo tudi Nemčija, Finska in Romunija

Svoj zračni prostor za ruska letala zapirajo tudi Nemčija, Finska in Romunija. Za ta korak se je že odločilo več evropskih držav, v soboto tudi Slovenija. Romunska vlada je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila, da bo romunski zračni prostor zaprt za ruska letala, in sicer tako za pristajanje kot za prelete. Izvzeti so le poleti s humanitarno pomočjo. Finski minister za promet Timo Harakka pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil, da je Finska, ki ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo, pripravljena zapreti svoj zračni prostor za ruska letala.

Nemčija je zaprla svoj zračni prostor za ruska letala za tri mesece. Nemški letalski prevoznik Lufthansa je sicer že v soboto za najmanj teden dni odpovedal vse polete v Rusijo, poleg tega Lufthansina letala v tranzitu ne bodo več letela v ruskem zračnem prostoru.

Prej so to med drugim storile že vse tri baltske države, Poljska, Češka, Bolgarija, Združeno kraljestvo, pa tudi Slovenija. Moskva je na to potezo Ljubljane odgovorila s povračilnem ukrepom in zaprla ruski zračni prostor za letala iz Slovenije.

9.05 Ruska delegacija je prispela v Belorusijo na pogovore z Ukrajino

Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dimitrija Peskova, rusko delegacijo sestavljajo predstavniki obrambnega in zunanjega ministrstva ter drugih resorjev, v ekipi so tudi člani predsednikove administracije. »Ruska delegacija je pripravljena na pogovore, zdaj čakamo na Ukrajince,« je dejal Peskov. V uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so včeraj poudarili, da Kijev ne zavrača pogajanj, da pa ne bodo sprejemali ultimatov ali nesprejemljivih pogojev, ki jih zahteva Moskva, je poročal The Kyiev Independent.

Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je dejal, da je njegova država pripravljena na mirovna pogajanja z Rusijo, vendar ne v Belorusiji glede na zavezniško vlogo te države pri ruski invaziji. Zelenski je v nedeljskem videosporočilu kot alternativna mesta srečanja predlagal Varšavo, Bratislavo, Carigrad, Budimpešto ali Baku. Dejal je, da so možne tudi druge lokacije.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihailo Podoljak je dejal, da skuša Moskva Kijevu vsiliti pogoje, ki jih Ukrajina nikoli ne bo sprejela. S tem poskuša ustvariti vtis, da je Rusija tista, ki je najbolj pripravljena na pogajanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je nato sporočil, da Ukrajina ni sprejela priložnosti za pogajanja v Belorusiji, kjer čaka ruska delegacija. To je Putin dejal v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Naftalijem Benetom. Ta je sicer po navedbah Kremlja izrazil pripravljenost Izraela na posredovanje za rešitev spora.

8.50 Nadškof metropolit Zore vabi k molitvi za mir v Ukrajini

Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Stanislav Zore zaskrbljeno spremlja vojno v Ukrajini, zato danes in na pepelnično sredo vabi k molitvi za mir v tej državi, je razvidno iz objave na spletni strani SŠK. »V tem trenutku negotovosti in preizkušnje so vsi državni voditelji dolžni storiti vse, da ustavijo nasilje v Ukrajini, vsi verniki pa moramo okrepiti molitev za mir in tamkajšnje prebivalce,« je Zore zapisal v vabilu. Duhovnike je pozval, naj danes darujejo sveto mašo za mir in pravičnost ter vernike povabijo k molitvi za mir.

8.46 Prvi nagovor Putina po petku

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zjutraj, prvič po petku, podal kratek televizijski nagovor. V njem je invazijo na Ukrajino, ki je zahtevala že več sto življenj, še enkrat označil za »posebno operacijo«, katere namen je zagotavljanje pomoči ljudskima republikama Lugansk in Doneck, omenil je tudi »junaštvo« ruskih specialnih enot, ki so del agresije na Ukrajino, je poročala tiskovna agencija Interfax. Danes v Rusiji sicer obeležujejo dan specialnih enot.

8.31 Moskva trdi, da so uničili skoraj 1000 vojaških objektov

Ruska vojska je po lastnih navedbah od začetka napada na Ukrajino zajela 471 ukrajinskih vojakov. Uničili pa so 975 ukrajinskih vojaških objektov, je danes v Moskvi dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Konašenkov je zatrdil, da se ukrajinski vojaki množično predajajo. Na območju mesta Harkov, kamor so ruske sile danes vstopile, se je po njegovih navedbah predala celotna ukrajinska enota, oborožena s protiraketnim sistemom Buk-M1, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Povedal je še, da so ruske sile od začetka napada uničile 975 vojaških objektov ter sestrelile osem bojnih letal in sedem helikopterjev ukrajinske vojske. Poleg tega so po trditvah Konašenkova na tleh uničili še 28 letal in 223 tankov ter drugih bojnih vozil. Medtem pa ruski predstavnik ni povedal, koliko je bilo doslej žrtev napada na ruski strani.

8.29 »Ukrajina je dokazala, da se da odbiti rusko agresijo«

»Svet ni verjel, da se bomo uprli tako kot smo se,« pravi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov in poziva svet k okrepitvi podpore Ukrajini. Kot še pravi, je 72 ur obrambe dokazalo, da je mogoče odbiti rusko agresijo.

7.10 Rusi se vozijo po Harkovu

Guverner mesta Harkova Oleg Siniehubov je potrdil, da so ruske sile vdrle v mesto. Ljudi je pozval, naj ne hodijo na ulice. Različni posnetki z družbenih omrežij prikazujejo, kako se po severnem delu mesta vozijo ruske enote. Prebivalci se bojijo pouličnih bojev. Včeraj so še poročali o več uničenih vozilih ruske vojske pred Harkovom. Ponoči pa so prihajale vesti o obstreljevanju. Ruska raketa je zadela devetnadstropno stavbo, pri čemer je umrla najmanj ena oseba, več je bilo ranjenih. Zadeli so tudi plinovod v bližini mesta.

Rusko obrambno ministrstvo je davi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo, da imajo pod nadzorom mesti Herson in Berdjansk na jugovzhodu Ukrajine. V Kijevu, kjer do ponedeljka zjutraj velja policijska ura, je medtem noč minila dokaj mirno, čeprav so se sredi noči oglasile sirene.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi boji potekali tudi v bližini odlagališča radioaktivnih odpadkov, ki naj bi ga zadelo več ruskih granat. Po prvih meritvah sicer stopnja radioaktivnega sevanja ni povišana.

6.23 Kitajska še ne bo evakuirala svojih državljanov

Kitajski veleposlanik v Ukrajini Fan Xianrong je povedal, da so sedanje razmere prenevarne za evakuacijo kitajskih državljanov iz Ukrajine. Številne države so pozvale svoje državljane naj zapustijo Ukrajino že pred četrtkom, Kitajska je s pozivom čakala do zadnjega dneva, potem pa napovedala, da bo pripravila načrte za pomoč pri odhodu iz države. Xianrong zdaj pravi, da je treba z evakuacijo počakati, dokler razmere ne bodo dovolj varne.

06.05 Zagorelo naftno skladišče

V mestu Vasilkiv, ki leži okrog 30 kilometrov od Kijeva, je ponoči zagorelo v naftnem skladišču. Zaradi nevarnosti širjenja strupenih plinov oblasti prebivalce mesta in okolice poziva, naj ostanejo v domovih in naj ne odpirajo oken.

05.50 V streljanju v Kijevu ubit šestletni deček

CNN je poročal, da naj bi bil včeraj zvečer v navzkrižnem ognju na zahodu Kijeva ubit šestletni deček. Bil naj bi najmlajša žrtev ukrajinsko-ruske vojne doslej.

03.30 Del ruskih bank bo odrezanih od Swifta

EU, ZDA in zaveznice so se odločile, da bodo izločile del ruskih bank iz mednarodnega plačilnega sistema Swift. Ker banke ne bodo mogle opravljati transakcij, bo ohromljen ruski uvoz in izvoz. Prizadete bodo banke, ki so že pod drugimi sankcijami, seznam pa bi lahko še razširili. Blokirano bo tudi premoženje ruske centralne banke, je napovedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Oligarhom pa naj bi bilo tudi onemogočeno upravljanje njihovega premoženja na evropskih trgih. »Ti ukrepi bodo znatno škodovali Putinovi zmožnosti za financiranje vojne,« je povedala Ursula von der Leyen.

04.14 Predsednik Zelenski ostaja v mestu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na svojih družbenih omrežjih redno objavljal posnetke, na katerih svojim državljanom dokazuje, da ostaja v Kijevu in se bori. Poskuša nagovoriti ljudi, da bi kljubovali ruski agresiji. ZDA naj bi ukrajinskemu predsedniku ponudile evakuacijski let, a naj bi on po poročanju BBC na to odvrnil: »Potrebujem strelivo. Ne vožnje.«

00.21 Rusija za letala iz Slovenije in baltskih držav zaprla zračni prostor

Rusija za letala letalskih družb iz Slovenije, Latvije, Litve in Estonije zapira svoj zračni prostor, vključno s tranzitnimi leti, je sporočila ruska agencija za letalski promet. Gre za povračilen ukrep, potem ko so omenjene države in pred njimi tudi druge po ruski agresiji nad Ukrajino svoje zračni prostor zaprle za ruska letala. »Zaradi neprijateljskih potez letalskih oblasti Latvije, Litve, Slovenije in Estonije, bodo za letalske družbe omenjenih držav ali tam registrirane letalske družbe uvedene omejitve,« so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočile pristojne oblasti.

00.01 O Ukrajini danes notranji in zunanji ministri EU

Po vrsti kriznih sestankov zaradi ruskega napada na Ukrajino bodo danes notranji ministri EU na izrednem zasedanju razpravljali o odzivu na razmere, s poudarkom na humanitarni pomoči, sprejemu beguncev, varnostnih izzivih na zunanjih mejah, vizumskih ukrepih in hibridnih grožnjah. Znova bodo o Ukrajini razpravljali tudi zunanji ministri. Zasedanja notranjih ministrov se bo udeležil tudi slovenski notranji minister Aleš Hojs, ki bo predvidoma ob 17.30 prek Zooma podal izjavo za medije, so sporočili z notranjega ministrstva.

V Bruslju zatrjujejo, da je unija pripravljena pomagati beguncem iz Ukrajine in da so ti dobrodošli. Podobna sporočila prihajajo iz držav članic, tudi Slovenije. Končna številka ljudi, ki jih bo Slovenija sprejeli, še ni znana, če bo potrebno, pa lahko govorimo o več tisočih, je v petek dejal Hojs. Povedal je, da so priprave za vzpostavitev namestitvenih centrov že v teku. Po zadnjih informacijah se je doslej v sosednje države zateklo že več kot 150.000 Ukrajincev, od tega 115.000 na Poljsko, ta številka pa hitro narašča.