Za še tesnejše sodelovanje med Nemčijo in Francijo

Aachen – »Dedni sovražnik« je odslužil, morda bo v leksikonu kmalu zapisana beseda »dedni prijatelj«, ob podpisu aachenske pogodbe med Nemčijo in Francijo meni nemški zunanji minister Heiko Maas. 56 let po zgodovinski elizejski pogodbi med stoletnima sovražnicama kanclerka Angela Merkel in predsednik Emmanuel Macron nadaljujeta dediščino Adenauerja, de Gaulla, Kohla, Chiraca, Mitterranda in drugih povojnih predhodnikov.



Merklova in Macron aachensko pogodbo podpisujeta v prestolnici starodavnega združevalca Evrope Karla Velikega, kjer sta v preteklosti tudi sama prejela najvišje priznanje za prispevke k evropskemu združevanju, njeni avtorji pa poudarjajo, da ne bo še bolj spodbujala le sodelovanja med lokomotivama evropskega združevanja, ampak tudi združevanje samo. Aachenska pogodba ne bo nadomestila elizejske, enega od stebrov meddržavnega prijateljstva in združevanja Evrope, ampak jo bo v obdobju širjenja nacionalističnih tendenc na stari celini in drugod nadgrajevala.



Predvideva »evropska območja« na meji med državama, kjer naj bi vsakodnevno življenje potekalo čim bolj dvojezično in nebirokratsko povsod, od otroških vrtcev, zdravstva in infrastrukture do komunikacijskih tehnologij z namenom postopnega približevanja pravnih sistemov.

V osemindvajsetih členih nove pogodbe načrtujejo tudi okrepitev sodelovanja vlad in parlamentov od varnostne, zunanje, finančne in gospodarske politike do raziskovanja in še česa, Nemčija in Francija bosta skupaj razvijali strategijo umetne inteligence in tesno povezali kulturni ustanovi Goethe-Institut in Institut français.

Korak naprej v meddržavnem sodelovanju načrtujeta tudi parlamenta obeh držav, med drugim omenjajo približevanje davčne in socialne zakonodaje ter prizadevanje za čistejše okolje in ozračje.