Za obrambo bo treba namenjati več kot tri odstotke BDP

Članice Nata bodo morale za obrambo verjetno namenjati več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) letno, je danes v Evropskem parlamentu v luči pozivov prihodnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa k večji porabi za obrambo dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Glede Trumpovih izjav je sicer povedal, da je treba počakati še en teden.

»Ne želim se zavezati konkretni številki. Vendar pa prvi pogled na potrebe po zmogljivostih v okviru načrtovanja znotraj Nata kaže, da bo treba nameniti več kot tri odstotke BDP,« je v odgovorih na vprašanja članov parlamentarnega odbora za zunanje zadeve (Afet) in pododbora za varnost in obrambo (Sede) povedal Rutte.

Po analizah Natovih vojaških strokovnjakov bi lahko za pokritje vseh obrambnih potreb potrebovali celo 3,6 ali 3,7 odstotka BDP, je dejal. Vendar pa bi lahko to številko po njegovih besedah med drugim znižali z inovacijami in skupnimi nabavami vojaške opreme.

(KOLUMNA) Prenova fiskalnega pravila v deželi pravil

»Vendar pa se kljub temu bojim, da bo številka bistveno večja od dveh odstotkov, pri katerih smo zdaj,« je povedal. Dodal je, da bodo razpravo o tem v okviru Nata zaključili do vrha voditeljev članic zavezništva, ki bo v drugi polovici junija v Haagu.

Da bi v prihodnjih 10 do 15 letih vzpostavili »evropski Nato« brez ZDA, pa je po njegovih besedah iluzija. Če bi to želeli, bi morale namreč članice za obrambo namenjati od osem do 10 odstotkov BDP.

Glede drugih nedavnih Trumpovih izjav o uporabi vojaške sile za zavzetje Grenlandije, ki je del članice Nata Danske, in priključitvi Kanade, ki je prav tako v zavezništvu, k ZDA z gospodarskim pritiskom, je dejal, da se je treba s tem začeti ukvarjati naslednji ponedeljek. Takrat bo Trump uradno zasedel položaj ameriškega predsednika.

Z novo ameriško administracijo se bo treba po njegovih besedah pogovarjati tudi o odnosih med Ukrajino in Natom. Rutte je v razpravi z evroposlanci poudaril pomen okrepitve podpore Ukrajini, da bo ta ob začetku mirovnih pogajanj z Rusijo v močnem položaju.

»Jasno je, da Ukrajina še ni tam. Trenutno se ne morejo pogajati s položaja moči. Storiti moramo več, da bi obrnili potek vojne, da lahko pridejo v takšen položaj,« je povedal generalni sekretar zavezništva. Dejal je še, da je treba zagotoviti, da bo mir trajen.

V razpravi z evroposlanci se je sicer zavzel za tesnejše sodelovanje Nata in Evropske unije, predvsem na področju načrtovanja obrambnih zmogljivosti, pa tudi pri poenotenju standardov na področju vojaške opreme.

Nekaj vprašanj evroposlancev se je nanašalo tudi na vlogo zavezništva v regiji Zahodnega Balkana, predvsem v Bosni in Hercegovini.

»Zaveznice v Natu so vedno zelo jasne, da ne bomo dopustili, da bi v Bosni in Hercegovini, pa tudi širše na Zahodnem Balkanu nastal varnostni vakuum,« je poudaril Rutte. Pomembno je, da zveza Nato pozorno spremlja dogajanje v regiji in ostane tudi tesno povezana z njo, je dodal.