Mladostniki čutijo večji pritisk v šoli in manjšo podporo družine

Mladostniki v Evropi čutijo čedalje večji pritisk v šoli, medtem ko se podpora družine zmanjšuje, kaže poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). To še posebej velja za dekleta, tudi v Sloveniji. Raziskava, ki zajema skoraj 280.000 mladih, razkriva skrb vzbujajoče trende v dobrem počutju mladostnikov v 44 državah.

Petina mladih meni, da je življenje prazno in brez pomena

Novo poročilo WHO za Evropo in raziskava o zdravstvenem vedenju pri šoloobveznih otrocih 2021/2022 razkrivata skrb vzbujajoče zmanjšanje družbene podpore za mladostnike v Evropi, srednji Aziji in Kanadi v primerjavi s prejšnjo tovrstno raziskavo leta 2018.

Delež mladostnikov, ki poročajo o visoki stopnji podpore družine, je upadel s 73 odstotkov leta 2018 na 67 odstotkov leta 2022, pri čemer je padec še posebej izrazit pri dekletih, z 72 na 64 odstotkov.

Manj vrtniške podpore

Pritisk v šoli se je medtem močno povečal. Več učencev poroča, da se počutijo pod večjim pritiskom zaradi šolskih obveznosti kot leta 2018, kar še posebej velja za starejše mladostnike, pri čemer se pojavljajo velike razlike med spoloma. Med 15-letniki zdaj skoraj dve tretjini oziroma 63 odstotkov deklet (54 odstotkov leta 2018) navaja, da občutijo pritisk, medtem ko znaša med fanti ta delež 43 odstotkov (40 odstotkov leta 2018).

V Sloveniji je delež deklet, ki občutijo pritisk zaradi šole, še posebej visok in znaša 82 odstotkov, pri fantih pa 53 odstotkov.

Poročilo tudi ugotavlja, da se je vrstniška podpora mladih zmanjšala, in sicer z 61 odstotkov na 58 odstotkov, najbolj pa je bila izrazita med dekleti, kjer je padla s 67 odstotkov na 62 odstotkov.

Ti trendi vplivajo na duševno zdravje in dobro počutje milijonov mladih, zlasti starejših mladostnikov in tistih iz manj premožnih družin, opozarja WHO.

Budnica za vse nas

»Mladostniki se danes soočajo z izzivi brez primere v svojem družbenem okolju, od vse manjše podpore doma do vse večjega pritiska v šoli, s potencialno dolgoročnimi posledicami za njihovo zdravje in prihodnje življenjske možnosti,« je dejal regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge.

Po njegovem prepričanju bi morale biti ugotovitve raziskave »budnica za vse nas, da ukrepamo in izboljšamo razmere, v katerih odraščajo naši mladi«.

Poročilo WHO temelji na podatkih raziskave HBSC, v katero je bilo leta 2022 vključenih 279.117 mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, iz 44 držav in regij.