Petina mladih meni, da je življenje prazno in brez pomena

Čeprav so trenutne razmere na trgu dela takšne, da primanjkuje kadrov za številne profile, mlade pesti strah pred brezposelnostjo, v primerjavi z leti 2010 in 2018 se je ta presenetljivo povečal. Narašča tudi strah pred priseljevanjem in umetno inteligenco. Izboljšanje makroekonomskih razmer se ni odrazilo v višji psihološki blaginji slovenskih mladih, je ena od ugotovitev tretjega dela raziskave Mladina 2024, ki sta jo izvedli Fundacija Friedrich Ebert Stiftung (FES) in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. 

»Na splošno se strahovi med mladimi povečujejo na vseh področjih, od zaposlovanja in stanovanjske problematike do umetne inteligence,« je naštel Rudi Klanjšek, profesor sociologije na Univerzi v Mariboru. Prav tako do migrantov, kar se je potrdilo že v prvem in drugem delu raziskave, predstavljenem pred nekaj meseci. Anketa, ki so jo izvedli februarja in marca letos na vzorcu 600 sodelujočih med 14. in 29. letom, je pokazala, da so zlasti fantje manj tolerantni, bolj šovinistični in da se pri političnih stališčih v povprečju nagibajo k desni sredini.

Paradoksalni strah

Kot je pojasnil Klajnšek, je naraščajoči strah pred migranti mogoče razumeti v tudi kontekstu negotovosti glede zaposlitve. Strah pred brezposelnostjo je izrazilo skoraj 43 odstotkov vprašanih, kar je primerljivo z letom 2018 in – presenetljivo – bistveno več kot leta 2010, čeprav so razmere na trgu dela danes boljše, tudi za mlade. Podatki kažejo še, da je brezposelnost v omenjeni starostni skupini v Sloveniji ves čas pod povprečjem v evropski sedemindvajseterici.

Toda ta »paradoksalni strah« se po Klanjškovih besedah zdi bolj utemeljen, ko upoštevamo, da je anketna brezposelnost precej nižja od tiste, ki jo zaznavajo mladi sami, in da gospodarska kriza, ki se morda obeta, najbolj prizadene ranljive skupine, med njimi manj izobražene, revne in mlade. Tako je mogoče pojasniti tudi zaskrbljenost zaradi naraščajočih migracijskih tokov. »Čeprav se zdi strah pred migracijami, begunci, iracionalen iz humanističnega oziroma človekoljubnega vidika, je do neke mere racionalen, če upoštevamo študije, ki kažejo, da migracije lahko poslabšajo pogajalski položaj delavcev na trgu dela, predvsem tistih slabše izobraženih in nižje pozicioniranih. Ta strah se resda politično zlorablja, vendar je do neke mere upravičen,« je opozoril Klajnšek.

Strah (blag do močan) pred prevelikim številom migrantov je v zadnji raziskavi izrazilo kar 83 odstotkov vprašanih, kar je precej več kot v preteklih raziskavah – leta 2013 je tako odgovorilo 54 odstotkov anketiranih, leta 2018 že malo manj kot 70 odstotkov. Poleg tega se skoraj polovica ne strinja, da priseljenci bogatijo našo kulturo (le 20 odstotkov jih je temu naklonjenih), 54 odstotkov jih vidi priseljevanje kot največjo problematiko v prihodnjem desetletju (to je več kot na primer dojemanje problematike podnebnih sprememb).

Podobno kot strah pred priseljevanjem je z delovnimi mesti povezana bojazen mladine pred umetno inteligenco, čeprav bi prav pri tej starostni skupini pričakovali, da bo imela manj odklonilen odnos. »Vprašanje, ali je ta občutek upravičen, je lahko stvar debate, a velja upoštevati, da je nedavna študija OECD pokazala, da je za Slovenijo značilen drugi največji delež delovnih mest z visokim tveganjem za avtomatizacijo,« je navedel Klanjšek.

Ključna problema: stanovanje in duševno zdravje

Bistveno manj presenetljiva je zaskrbljenost zaradi stanovanjske problematike. Ta je bila že v preteklih letih opredeljena kot dejavnik duševnega zdravja, v zadnjem času pa je ta pritisk zaradi povišanja najemnin in cen stanovanj (po podatkih Sursa so med letoma 2015 in 2023 zrasle za 86 odstotkov, največ v zadnjih treh letih) še večji. Zato ni nič nenavadnega, kot ugotavlja Klanjšek, da se delež slovenskih mladih, ki izražajo strah, povezan z reševanjem stanovanjskega problema, vztrajno povečuje in je znašal v zadnji raziskavi že 55,5 odstotka.

Predvsem pa ni presenetljiva ugotovitev, da se slabša duševno zdravje mladih, ne le v Sloveniji. Mladi čutijo več stresa, so bolj osamljeni in vse večji delež je tistih, ki se jim zdi, da je življenje prazno in brez pomena (leta 2018 je o tem poročalo osem odstotkov anketiranih, letos pa še 22). To je povezano tudi z večjo individualizacijo in uporabo družbenih omrežij (trend je izrazitejši od leta 2008, ko so se začela uveljavljati) oziroma pametnih naprav, ki »so nam ukradle otroke«, je prepričan Klanjšek. Ker obstaja vse več študij, ki kažejo na negativne učinke teh naprav na duševno zdravje mladih, bi po njegovem mnenju veljalo razmisliti o bolj restriktivni politiki dostopa do njih. »Podobno, kot je to urejeno pri alkoholu.«

Kot še kaže študija, je med mladimi še vedno visoka podpora socialni državi – vendar se zmanjšuje. »To ni le posledica tega, da postajajo bolj desno politično usmerjeni, temveč dejstva, da so v splošnem vse bolj ekonomsko liberalni,« je menil sogovornik, »pri čemer se ne zavedajo, da so vprašanja, ki jih bremenijo, pogosto prav posledica tržno usmerjenih gospodarskih politik.« Prav tako se je pokazalo, da so mladi v želji, da bi živeli lepo, pripravljeni tolerirati kakšno nemoralno dejanje, kot sta jemanje podkupnin ali davčna goljufija. »Upad javne morale in to, da se izboljšanje makroekonomskih razmer ni odrazilo v višji psihološki blaginji slovenskih mladih, je vsekakor nekaj, kar lahko sproža premislek glede obstoječih politik razvoja,« je poudaril Rudi Klanjšek.