V nadaljevanju preberite:

»Šestnajstega novembra 1974 so znanstveniki v vesolje poslali skoraj tri minute dolgo radijsko sporočilo, da bi tako izrazili željo po komuniciranju z nezemeljsko inteligenco. Sporočilo, ki so ga poslali iz takrat največjega radioteleskopa na svetu v Arecibu, je bilo usmerjeno proti M13, kroglasti kopici zvezd, oddaljeni okoli 25 tisoč svetlobnih let. Kopico M13 so deloma izbrali zato, ker je sestavljena iz več sto tisoč zvezd. Znanstveniki so upali, da morda vsaj okoli ene od zvezd kroži planet, na katerem obstaja določena vrsta inteligentnega življenja. Sporočilo iz Areciba je bilo veličastna predstavitev naše vrste, ki posega daleč proti vesolju, da bi se povezala s tistim, ki prisluškuje.«

Na to me je v svojem nedavno objavljenem eseju spomnil Douglas Vakoch, ustanovitelj in predsednik neprofitne izobraževalne organizacije METI International, ki se posveča pošiljanju sporočil nezemeljski inteligenci. Dr. Vakoch sicer pravi, da pred petdesetimi leti ni nihče pričakoval odgovora iz vesolja.

Takratno sporočilo je bilo predvsem predstavitev tehnoloških dosežkov, utelešenih v močnem teleskopu, ki sporočila lahko pošilja tako zelo daleč. Zdaj, ko smo tako razcepljeni, nesrečni in nemočni, da bi našli rešitve za večino najbolj perečih problemov, bi bilo zagotovo še veliko bolj smiselno poiskati stik z nezemeljsko inteligenco, kajti, kot opozarja omenjeni bioastrolog, obstaja več kot sto zvezd, ki so od nas oddaljene »samo« dvajset svetlobnih let.

To pa pomeni, da bi, če bi sporočilo poslali danes, odgovor lahko prispel že čez petdeset let. Seveda pod pogojem, da tam nekdo posluša, kaj bi radi povedali mi – Zemljani.