Pol leta po volitvah dobili novo vlado

Tudi mandat nove srbske vlade bodo močno zaznamovali senca predsednika Aleksandra Vučića in zapleteni poskusi iskanja kompromisa s Prištino. Minister v novi vladi je tudi nekdanji član srbske radikalne stranke, kar je slab obet za spremembo srbskih stališč do Rusije, a Brnabićeva vztraja, da njena vlada ni proruska, temveč prosrbska. 

Po aprilskih volitvah je Srbija konec tedna vendarle dobila 17. vlado, ki jo že tretjič zapored vodi Ana Brnabić. Novo vlado sestavlja 25 ministrstev, torej dve več kot prejšnjo, kar pa še vedno ni največ v novejši srbski zgodovini. Leta 2000 postavljena vlada je imela rekordnih 36 ministrstev, številčno najbolj skromna pa je bila z 18 ministrstvi Vučićeva vlada med leti 2014 in 2016. Dokončni dogovor o imenovanju nove vlade Ane Brnabić so kritiki v Srbiji komentirali kot zgolj še en korak v sistematični razgradnji demokracije in kupovanja časa pri iskanju za državo ključnih rešitev za prihodnost. Spomnimo, nad Srbijo visi dolgo časa neodgovorjeno vprašanje odnosa s Kosovom in močan pritisk Evropske unije, da uvede sankcije Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Čeprav ključnih odločitev vlada v Srbiji ne sprejema mimo volje predsednika Aleksandra Vučića, analitiki pričakujejo, da bo predsednik neprijetne in nepopularne odločitve kot sta morebitna uvedba sankcij Rusiji in dogovor s Prištino prepustil vladi.  

Povedno kadrovanje         

Socialist Ivica Dačić, ki slovi po svojih Rusiji naklonjenih stališčih in je v prejšnjem mandatu predsedoval parlamentu, bo novi minister za zunanje zadeve. Prekaljeni politik, ki na vidnih položajih deluje že tri desetletja, bo potreboval zelo veliko diplomatske spretnosti, da bo Bruselj prepričal, da je Srbija zares nevtralna do vojne v Ukrajini in da s svojim tradicionalno prijateljskim odnosom z Moskvo ne služi interesom ruske oblasti. Da je nova vlada v resnici enako proruska kot je bila prejšnja, analitiki opozarjajo tudi zato, ker je Aleksandar Martinović postal minister za državno upravo in lokalno samoupravo. Martinović je znan kot eden od nekoč vidnejših članov Srbske radikalne stranke, radikalci pa so najbolj goreči zagovorniki ruskih interesov v Srbiji.

Martinović, ki sicer rad javno obračunava s kritičnimi mediji in jih obtožuje, da so narodni izdajalci, je bil radikalcem zvest do leta 2012. Ob prestopu v Vučićevo SNS je javno priznal, da se je grdo motil, ko je za za SNS trdil, da je to v resnici mafijski klan, ki ga financirajo kriminalci. Velika uganka ostaja tudi, kam je izginila nekdanja ministrica za energetiko in rudarstvo ter podpredsednica vlade Zorana Mihajlović, ki je zaslovela po svojih razmeroma zmernih stališčih, a je v novi vladi nikjer več ni.

V novi vladi med drugim ne bo več notranjega ministra Aleksandra Vulina, obrambnega ministra Nebojše Stefanovića in zunanjega ministra Nikole Selakovića. Prorusko usmerjeni Aleksandar Vulin bo po navedbah tamkajšnjih medijev postal vodja srbske varnostno-obveščevalne agencije BIA, resor ministrstva za notranje zadeve pa bo prevzel dosedanji šef te agencije in Vučićev tesni sodelavec Bratislav Gašić, piše STA.

Šef srbske diplomacije bo znova postal predsednik Socialistične partije Srbije (SPS) in nekdanji tiskovni predstavnik nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića Ivica Dačić. Selaković bo prevzel ministrstvo za delo, obrambni minister pa bo postal nekdanji novosadski župan Miloš Vučević, ki je poleg Brnabićeve veljal za najresnejšega kandidata za novega srbskega premierja. Siniša Mali ostaja finančni minister. Ministrstvo za človekove pravice in pravice manjšin pa bo vodil predsednik Demokratske zveze Hrvatov v Vojvodini (DSHV) Tomislav Ćigmanov, ki je napovedal, da se bo na novem položaju zavzemal za družbeno pravičnosti in dobrobit Hrvatov, še navaja STA.