V Srbiji živi vsak dan manj ljudi. V državi, veliki skoraj kot štiri Slovenije, so v popisu iz leta 2011 našteli 7,18 milijona prebivalcev. Pet let pozneje je statistični urad imel podatek o 7,05 milijona prebivalcih. Razlogi so v nizki nataliteti in odseljevanju v tujino. Poleg tega se vasi in manjša mesta praznijo. Največji magnet je Beograd, zato so nekateri napovedali celo beogradizacijo Srbije.

Dragovita, vas brez človeka

Največ ljudi se odseli z juga in vzhoda države. Dragovita, nekoč lepa vas z več sto prebivalci v hribovitem predelu vzhodne Srbije, je danes povsem prazna. Zrasla je pred stoletji, ko so na Balkanu gospodarili Turki in so prebivalci pred njimi zbežali v hribe. Še v času Jugoslavije je bila vsaka hiša samooskrbna, imeli so po nekaj krav, ovac in konje. Preživljali so se tudi s pridelavo malin.

Dragovita, vas v vzhodni Srbiji: v hišah je tako, kot da je nekdo odšel od doma in se pozabil vrniti. Vse je še tam, le ljudi ni več. Foto: Milena Zupanič

Vas se je izpraznila zaradi industrializacije. Starši so se z otroki, ki so se šolali v bližnjih krajih Pirot in Dimitrovgrad, preselili tja. Zaradi odročnosti niso več prihajali v vas. Pozneje je država cesto asfaltirala, a je bilo že prepozno. Mlajša generacija je pozabila na svojo vas in odšla naprej, v Niš in Beograd.

Vsa dolina bo kmalu prazna

Vas Ljuberađa na jugu države čaka podobna usoda. »Ko sem odšel na šolanje, nas je bilo tisoč. Vsaka hiša je imela obrt. Po upokojitvi sem se vrnil in našel le še sto ljudi. Pri 61 letih sem najmlajši. Ni več avtobusa, ni zdravnika, ni dela. Kako naj bodo mladi tu,« se je vprašal Mita, upokojeni pilot miga. V sosednji vasi Grnčar je slika podobna. In v Crni Travi ... Vsa dolina bo kmalu prazna. Čeprav so v Srbiji dobri pogoji za živinorejo in je povpraševanje po tukajšnjem mesu veliko, ta dejavnost zamira. Vsi gredo za delom, ki ga je več v bogatejšem predelu okoli Beograda in Vojvodini.

Zapuščena hiša v vasi Dekuntince na jugu Srbije. Foto: Milena Zupanič

»Ni več avtobusa, ni zdravnika, ni dela. Kako naj bodo mladi tu?«

A tudi v Vojvodini, najbogatejšem predelu Srbije, ni več tako, kot je bilo. V zadnjih dveh ali treh desetletjih se od kmetovanja ne da živeti, je potožil 65-letni Jovo iz vasi Deliblato v predelu države, ki meji z Romunijo. Ima več hektarjev rodovitne zemlje, ki jo je obdeloval z lastnimi traktorji. »Ob četrtkih so iz klavnic prišli odkupit teleta, ob petkih prašiče. Kadarkoli si jih lahko prodal.« V novi državi posameznih živali ne odkupujejo več. Prodaja na veliko je »malega« kmeta uničila. »Od kmetijstva ni več mogoče živeti, če nimaš vsaj 150 hektarjev zemlje.« Jovo je traktorje prodal, zemljo pa dal v najem. Prvi sin je odšel za boljšim življenjem v Grčijo, drugi se ukvarja s pleskarstvom. Kmetija bo propadla. Posebno tragično v vasi dojemajo propad velikega kmeta, proizvajalca mleka; odšel je za šoferja na Dansko. »Samo 20 dinarjev [17 centov] je dobil za liter mleka, ki v trgovini stane vsaj 80 [68 centov].« Deliblato, ki je imelo nekoč 5000 ljudi, jih ima danes nekaj več kot 3000.

Beograd glavni magnet

Po zadnjih podatkih se je leta 2016 znotraj Srbije preselilo več kot 120.000 ljudi. Največji magnet kljub vsemu ni tujina, ampak Beograd. Ta je leta 2016 pridobil 6437 prebivalcev. A to je le uradni podatek, veliko selitev je neprijavljenih. Po uradnih podatkih ima ožji Beograd 1,5 milijona prebivalcev, prestolnica z okolico pa 2,3 milijona. A najverjetneje jih je še bistveno več. Profesor Sreten Vujović je ocenil, da se bo zgodila beogradizacija Srbije.

Grnčar v južni Srbiji: asfaltno cesto so naredili, a prepozno, ljudje so se že odselili. Foto: Milena Zupanič

Po besedah sociologinje Milice Vesković Anđelković se mladi selijo, ker so »nezadovoljni s socialnim položajem, zlasti v slabše razvitih regijah – na jugu in vzhodu države. Ne le da ni dela, na vasi in v manjših mestih tudi ni kulturnega življenja, vse se vrti okoli vaškega bifeja. Mladi odhajajo tudi zaradi trgovin, ki so v manj razvitih regijah slabše založene ali jih sploh ni, pa tudi zaradi šolanja, in potem ostanejo v velikem mestu – to je lahko Beograd, Novi Sad ali Niš. Sama sem iz Kragujevca in sem ostala v Beogradu zaradi poklicne poti,« je za Delo povedala predavateljica ekonomskih migracij na beograjski filozofski fakulteti. Te niso tudi v svetu nič posebnega, seveda pa je vprašanje, kako naprej, če bo prostor ostal prazen. Po njenem mnenju bi morala država predvsem na mejnih območjih poskrbeti za spodbude, da bi ljudje ostali tam.

Dragovita, vas brez človeka

Vsa dolina bo kmalu prazna

​Beograd glavni magnet

Beograd glavni magnet

Dobro jutro!

Sovraštvo nad Balkanom

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin