
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ob prazniku Sretenje, s katerim v Srbiji obeležujejo dan državnosti, je v Sremski Mitrovici potekal množični miting Srbske napredne stranke (SNS), ki ga je organiziral predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Dogodek, ki je bil skrbno načrtovan in podprt z organiziranimi prevozi iz različnih delov Srbije ter Republike Srbske, ni bil zgolj praznična manifestacija, temveč predvsem politična predstava, s katero je Vučić želel utrditi svojo oblast in utišati kritike.
Po podatkih srbskih medijev je bilo na shodu več kot 20.000 ljudi. Na vsakodnevnih študentskih protestih proti vladajoči politiki je na začetku v Beogradu protestiralo približno 100.000 ljudi, v Novem Sadu 50.000, v Nišu pa 20.000. Število udeležencev na protestih proti vladajoči politiki nihajo, odvisno od dneva in aktualnih dogodkov.
Vučić je na shodu opozoril je na poskuse tujih sil, ki po njegovih besedah želijo destabilizirati Srbijo. V projekt rušenja države naj bi vložile tri milijarde evrov. Dejal je: »To je strašen napad na našo državo, z ogromnimi sredstvi, a njihova barvna revolucija je propadla, sporočite jim, konec je s tem!«
Barvne revolucije so množični protesti, ki so z nenasilnim uporom vodili do političnih sprememb, pogosto proti avtokratskim režimom. Podporniki jih vidijo kot izraz demokratične volje in boja za svobodne volitve ter človekove pravice, pri čemer poudarjajo spontano mobilizacijo civilne družbe in željo po reformah. V mnogih primerih, kot v Gruziji in Ukrajini, so protesti resnično pripeljali do sprememb oblasti in poskusov demokratizacije.
Nasprotniki barvnih revolucij trdijo, da so te zgolj orodje Zahoda za politično destabilizacijo držav, ki ne sledijo zahodnim interesom. Pogosto jih označujejo kot umetno ustvarjene proteste, ki jih financirajo tuje sile, da bi zrušile legitimno izvoljene vlade in jih nadomestile s prozahodnimi režimi. Podobno pozicijo je zavzel tudi Vučić, a dokazov o tem, da so vpletene 'tuje zahodne sile', ni.
Poudaril je tudi, da Srbija ne bo pristala na kapitulacijo glede Kosova in Metohije ter da ne bo uvedla sankcij proti Rusiji. Napovedal je tudi spremembe v vladi, pri čemer bo vsaj 50 odstotkov novih ministrov, in spremembe na direktorskih mestih. Priznal je, da so študenti opozorili na težave, ki jih njegovi najbližji sodelavci niso želeli videti, in bo treba uvesti temeljite spremembe v državi.
Glede študentskih protestov je Vučić opozoril, da opozicija otroke zlorablja v politične namene, in poudaril, da cilj tujih organizatorjev ni le odstranitev njega z oblasti, temveč uničenje Srbije.
Vučić je še obljubil, da bo napisal knjigo o premagovanju barvnih revolucij, ki bo dostopna po vsem svetu, vključno s Kitajsko, in bo služila kot priročnik za druge države, ki se soočajo s podobnimi grožnjami. Ob tem je dejal: »Vi, ki ste organizirali poskus barvne revolucije v Srbiji, uničil vas bom – po vsem svetu.«
Miting, ki je bil napovedan kot demonstracija nacionalne enotnosti, je v resnici služil kot sredstvo propagande, s katerim je Vučić poskušal prikazati Srbijo kot državo, ki so jo napadli opozicija in zunanje sile poročajo opozicijski mediji. Njegov govor je bil poln obtožb, pri čemer je proteste, ki so v zadnjih tednih zajeli državo, označil za »barvno revolucijo«.
Nasprotniki barvnih revolucij, kot denimo srbski predsednik, trdijo, da so te zgolj orodje Zahoda za politično destabilizacijo, pri čemer pogosto omenjajo teorije o financiranju protestnikov. Kljub temu ni jasnih dokazov, da so študenti, ki vodijo te proteste, plačani aktivisti ali agenti tujih sil. Kritiki režimov trdijo, da so take obtožbe predvsem način za diskreditacijo legitimnega ljudskega nezadovoljstva in odvračanje pozornosti od sistemske korupcije ter omejevanja demokratičnih pravic.
Vučić je v svojem govoru večkrat poudaril, da so študentski protesti del velikega načrta za njegov politični padec, vendar za te trditve ni predstavil nobenih konkretnih dokazov. S tem je nadaljeval že preverjen vzorec vladanja, v katerem vsak poskus nasprotovanja njegovi oblasti interpretira kot tujo zaroto ugotavljajo strokovnjaki.
Miting v Sremski Mitrovici je vladaljoča politika organizirala kot odgovor na vse glasnejše proteste, ki so v Srbiji izbruhnili po tragični nesreči v Novem Sadu, kjer je zaradi slabe infrastrukture umrlo 15 ljudi. Študenti so izkoristili trenutek, da bi opozorili na globoko zakoreninjeno korupcijo, ki že desetletja razjeda srbsko družbo.
Njihove zahteve so bile jasne: pravica za žrtve nesreče, konec politične represije in spoštovanje pravne države. Protesti so se razširili po vsej državi, pri čemer so jih podpirali tudi številni državljani, ki so udeležencem zagotavljali oskrbo in prenočišča.
Na mitingu SNS so poleg Vučića govorili tudi Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, in Milan Knežević, predsednik Demokratske narodne partije iz Črne gore. Govorci so poudarjali enotnost Srbov, Dodik pa je dodal, da Republika Srpska stoji ob strani Srbiji in da ne bo dovolila tujih vmešavanj.
Miting je bil skrbno orkestriran dogodek, pri čemer so tisoče ljudi prepeljali na prizorišče z organiziranimi avtobusi, vključno z udeleženci iz Republike Srbske v Bosni in Hercegovini. Kljub temu organizacija ni bila brez težav – številni avtobusi so bili polprazni, na železniški postaji Prokop v Beogradu pa so se udeleženci prerazporejali v zadnjem trenutku, poroča N1 Srbija.
Dogodek v Sremski Mitrovici je sprožil val kritik. Opozicija in politični analitiki so dogodek označili za »zrežirano politično predstavo«, katere glavni namen je bil ohraniti Vučićevo politično moč. Politični analitik Cvijetin Milivojević je miting označil kot »govor poraženca«, ki se boji izgube oblasti. Po njegovem mnenju se Vučić ne obrača več na mlade volivce, temveč na svoje zveste podpornike, s katerimi poskuša nevtralizirati vse, ki niso na njegovi strani.
Premier Srbije v odstopu Miloš Vučević je dogodek označil za »največjo demonstracijo srbske enotnosti v sodobni zgodovini«, pri čemer je poudaril, da je Srbija »premagala barvno revolucijo« in da se bo vlada borila bolj kot kadarkoli prej.
Miting ni minil brez incidentov. Udeleženci so novinarki N1 Srbija Ksenija Pavkov grozili, da jo bodo ubili, jo žalili in poskušali onemogočiti njeno delo. N1 je dogodek označil za nevaren precedens, saj so napadi na novinarje jasen signal, da svoboda medijev v Srbiji ostaja pod pritiskom.
Poleg napadov na novinarje so se pojavile tudi številne organizacijske nepravilnosti. Nekateri udeleženci so bili zavedeni, da bodo sodelovali pri snemanju televizijske oddaje, nato pa so jih odpeljali na Vučićev miting. Mnogi so na družbenih omrežjih izrazili nezadovoljstvo, saj so bili prepričani, da gredo na kulturni ali zgodovinski dogodek, ne pa na politično zborovanje, piše srbski časnik Danas.
Napovedi o možnih predčasnih volitvah in nadaljnjih protestih kažejo, da politična situacija v Srbiji ostaja napeta, Vučićev boj za oblast pa še zdaleč ni končan.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji