Vsi obrazi krize pokojninskega sistema

V političnih razpravah v Združenem kraljestvu se o višini pokojnin redko govori, pomembnejša tema zadnjih parlamentarnih volitev je bila upokojitvena starost. V zadnjih letih je konservativna vlada sprejela reformo pokojninskega sistema, s katero je dvignila zgornjo mejo državne pokojnine za trideset odstotkov, na 164 funtov (186 evrov) na teden. Obe največji politični stranki podpirata zviševanje pokojnin v skladu s stopnjo rasti plač ali inflacijo, katerakoli od njiju je višja. Hkrati pa se nobena ne zavzema za drastične reforme veljavnega pokojninskega sistema.

Posledica tega je, da je vplačevanje v pokojninske sklade na Otoku že desetletja nujen del priprav na dostojno starost, seveda za tiste, ki si to lahko privoščijo. Nizke državne pokojnine so med glavnimi vzroki, da je stopnja revščine med starejšimi v Združenem kraljestvu ena najvišjih na Zahodu. Britanski upokojenci, stari nad 75 let, so revščini izpostavljeni bistveno bolj kot druge starostne skupine prebivalstva. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v primerjalni študiji pokojninskih sistemov lani ugotovila, da prihodki britanskih upokojencev v povprečju dosegajo manj kot šestdeset odstotkov njihovih prihodkov iz časov, ko so bili še delovno aktivni. Pri tistih, ki so prejemali povprečne oziroma nizke prihodke, je slika še dosti slabša. Še ena podobna študija, ki jo je lani objavila švicarska banka UBS, je britanske državne pokojnine uvrstila med najslabše v razvitem svetu.

Sistem v krizi 

Otoški mediji že nekaj let pišejo o »krizi« britanskega pokojninskega sistema, pri čemer se sklicujejo predvsem na hitro in nevzdržno naraščanje višine pokojninskih obveznosti države in podjetij. Leta 2015 so te po podatkih britanskega statističnega urada narasle na 7600 milijard funtov. Od tega zneska bo okoli 5300 milijard v prihodnjih desetletjih morala izplačati država, preostanek pa bo prišel iz zasebnega sektorja. Številke ne vključujejo denarja, ki so ga Britanci privarčevali v pokojninskih skladih, in po navedbah strokovnjakov ne povedo dosti o vzdržnosti britanskega pokojninskega sistema.

Vseeno je iz njih mogoče sklepati, da je ta pred veliko preizkušnjo. Obveznosti iz pokojninskih zavarovanj bodo postale znatno breme za prihodnje generacije delavcev, ki bodo morali poleg njih izdatno financirati tudi svoje pokojninske prihranke, so prepričani strokovnjaki. V Združenem kraljestvu namreč hitro izginjajo pokojninske sheme, ki so svojim članom desetletja ponujale zagotovljena izplačila pokojnin, pri čemer je bilo tako rekoč vse tveganje skoncentrirano na njihovih nekdanjih delodajalcih. 

Zdaj jih zamenjujejo s shemami, ki tveganje prenašajo tako rekoč izključno na zaposlene. »V eni generaciji se je zagotavljanje pokojnin premaknilo iz ene nesprejemljive skrajnosti v drugo,« je nedavno zapisal komentator londonskega Financial Timesa Martin Wolf, ki logično rešitev vidi v kombinaciji obeh sistemov in prerazporeditvi tveganja na čim več različnih akterjev, torej tako na zaposlene kot na posameznike. 

Nezanesljive sheme

Pomemben vidik krize britanskega pokojninskega sistema je tudi to, da veliko podjetij, ki so uvedla pokojninske sklade za svoje zaposlene, težko izpolnjuje obveznosti. Na Otoku je okoli 5600 tovrstnih shem, pri čemer jih ima kar dve tretjini težave z likvidnostjo. Po oceni britanskega regulatorja za pokojnine je okoli tri milijone ljudi vključenih v sheme, za katere obstaja nevarnost, da zavarovancem ne bodo mogle izplačati prihranjenega denarja. Vse več strokovnjakov predlaga združevanje problematičnih shem, ustanavljanje »pokojninskih superskladov«, vrednih na stotine milijard funtov. V njih bi podjetja lahko konsolidirala svoje pokojninske sklade in s tem zmanjšala stroške njihovega obratovanja. Tovrstna konsolidacija bi ustvarila nove, potencialno zelo vplivne igralce v britanski pokojninski industriji.