Razmere na Bližnjem vzhodu so se izrazito spremenile, Bidnova administracija pa je razpeta med navzkrižnimi interesi Irana in Izraela.

Galerija
V začetku meseca se je ugibalo, da sta se ameriška in iranska stran znašli na pragu sklenitve kompromisa v pogajanjih o jedrskem dogovoru. Toda položaj se je od takrat zapletel. Foto: Reuters
V nadaljevanju preberite:
Ni si težko zamisliti scenarija, po katerem bi lahko napetosti med Izraelom in Palestinci imele negativne posledice tudi na iranska jedrska pogajanja. V njih predstavniki petih stalnih članic varnostnega sveta OZN in Nemčije poskušajo s predstavniki režima v Teheranu najti način, kako oživiti skupni celoviti načrt ukrepanja (JCPOA), od katerega so ZDA odstopile pred tremi leti, v času mandata predsednika Donalda Trumpa. Cilj administracije njegovega naslednika Joeja Bidna je obnovitev dialoga z Iranom in rešitev političnega dogovora, s katerim se je islamska republika leta 2015 v zameno za ukinitev gospodarskih sankcij odpovedala ključnim delom svojega spornega jedrskega programa.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji