Vse ameriške poti vodijo v Ukrajino

New York – Ukrajina bolj kot ­katerakoli druga država opredeljuje sodobni ameriški politični prostor, saj je vpletena v proces razrešitve predsednika Donalda Trumpa. Sredi novih kontroverz – kako drugače? – jo je obiskal državni sekretar Mike Pompeo.

V običajnih časih bi bil velik škandal nedavno glasno soočenje vodje State Departmenta z novinarko radijske postaje NPR o Ukrajini. Ko je Mary Louise Kelly spraševala o državi, ki je v središču največ­jih ameriških političnih trenj, je Mike Pompeo po njenih besedah med glasnim preklinjanjem od pomočnikov zahteval zemljevid brez imen držav, od novinarke pa, naj na njem pokaže Ukrajino. »Mislite, da je Američanom mar za Ukrajino?« je dejal. Po objavi soočenja je obtožil novinarko, da mu je lagala o neuradnem delu pogovora po uradnem intervjuju, namesto Ukrajine pa da je pokazala Bangladeš. Diplomantka evropskih študij na univerzi Cambridge je oboje ­zanikala.



Incident ni vzbudil dolgotrajne pozornosti, ker je ameriška politika do Ukrajine vpletena v toliko večjih škandalov. Predsednik se v senatu prek zagovornikov brani pred obtožbami, da je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim zlorabil oblast ter oviral preiskavo, sam pa kaže s prstom na dvomljive dobičke, ki jih je v tej državi prejemal sin nekdanjega demokratskega podpredsednika Joeja Bidna. Verjame tudi, da sledi demokratskih akcij proti njemu iz časa zadnje predvolilne kampanje vodijo v Ukrajino.
 

»Ni nam vseeno za Ukrajino!«

Predsednikov zagovornik Alan Derschowitz je v senatu zatrdil, da celo zloraba oblasti ni dovolj velik prestopek za razrešitev, za obtožnico pa niso dovolj koruptivni nameni, ki jih demokrati očitajo Trumpu. Medtem se v véliki škandal ameriške politike vmešava vse več ljudi, od nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona do pomagača Trumpovega osebnega odvetnika Leva Parnasa. Ta je kljub elektronski napravi za nadzor prikorakal do kongresa s pozivi senatorjem, naj ga zaslišijo, čeprav je moral zaradi naprave ostati zunaj. Parnas je s kolegom Igorjem Frumanom, ki je tudi v preiskavi zaradi nedovoljenih donacij republikanski stranki, posnel pred kratkim objavljen videoposnetek s Trumpovim ukazom za takojšnjo odstavitev ameriške veleposlanice v Ukrajini Marie Yovanovitch.



Vprašanja, zakaj se ni zavzel za poklicno diplomatko, posluša tudi državni sekretar Pompeo, do Trumpove administracije kritični mediji pa so mu po izbruhu proti radijski kolegici zagotovili: »Ni nam vseeno za Ukrajino!« Iz Bele hiše so jim odgovorili, da je šele predsednik Trump napadeni državi zagotovil protitankovsko obrambo in drugo pravo orožje, potem ko je njegov demokratski predhodnik Barack Obama v strahu pred jezo Rusije to zavračal. Državni sekretar namerava graditi na republikanski dediščini in je odšel v Kijev s podporo ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti, na dnevnem redu je tudi polaganje venca na grob žrtev konflikta z Rusijo.
 

Pred Kijevom še London

Po Ukrajini bo Pompeo obiskal Belorusijo, Kazahstan in Uzbekistan, že prej se je ustavil v Londonu, kjer so naznanili pripravljenost na trgovinski sporazum z ZDA še pred novembrskimi predsedniškimi volitvami. Pompeo je poudaril, da je Velika Britanija zdaj za ZDA v prvi vrsti, in s tem namignil na predsednika Obamo, ki jo je zaradi brexita postavil v zadnjo. Pompeo je poudaril, da odnosi s »partnerico in prijateljico« niso v nevarnosti zaradi britanske vključitve kitajskega podjetja Huawei v omrežje mobilne telefonije 5G. Globoki in kompleksni odnosi naj bi dovoljevali ameriško izražanje zaskrbljenosti.



Medtem se je v senatu nadaljeval proces razrešitve ameriškega predsednika v republikanskem upanju, da bodo lahko že danes glasovali o oprostitvi. To se bo zgodilo le, če bo voditelj republikanske večine Mitch McConnell zbral dovolj glasov za to. Ob nenehnih novih informacijah in presenečenjih demokratski tožilci upajo, da se to ne bo zgodilo. Če bodo demokrati vendarle dosegli pričanje Johna Boltona, bodo republikanci hoteli zaslišati sina nekdanjega podpredsednika Bidna in žvižgača, ki je s poročilom o julijskem telefonskem pogovoru začel preiskavo o razrešitvi. Že med procesom so poskusili doseči vsaj potrdilo, da je žvižgač sodeloval z Bidnom pri oblikovanju ameriške politike do Ukrajine, a je predsed­nik ustavnega sodišča John Roberts zavrnil takšna vprašanja.