V nadaljevanju preberite:

»Vojne v Evropi se redko začnejo v sredo.« S temi besedami je ruski veleposlanik v Evropski uniji Vladimir Čižov ta teden prepričeval Evropejce, da njegova država nima namena napasti Ukrajine. Še zlasti ne 16. februarja, kot je to v telefonskih pogovorih z evropskimi zavezniki napovedoval ameriški predsednik Joe Biden.

V komentarju, ki so ga objavili v nemškem dnevniku Die Welt, Čižov trdi, da »ne bo nadaljnjih eskalacij ne v prihodnjem tednu, ne v tednu pozneje pa tudi ne v prihodnjem mesecu«.

Glede na to, da ameriška vlada in Nato še naprej določata datume, ko bi se lahko začela vojna, sem preverila, kateri dan v tednu je bil 1. september 1939, ko je izbruhnila druga svetovna vojna – in res, ni bila sreda, ampak petek. Tudi 28. junija 1914, ob začetku prve svetovne vojne, je bila nedelja. Celo napad JLA na Slovenijo, s katerim se je začela zadnja vojna na evropskih tleh, se je zgodil v četrtek.

Pa vendar, ali obstaja boljše branje za ta teden od Leva Tolstoja in njegovega romana Vojna in mir? Ko sem prišla do stavka, ki pravi: »kralj je suženj zgodovine«, sem se vprašala, ali ni to izvrsten opis Vladimirja Putina. Morda je, pravi veliki pisatelj, vladar suženj prav tiste zgodovine, ki »kot nezavedno, splošno, panjsko življenje človeštva vsak trenutek kraljevega življenja izkoristi kot orodje za svoje potrebe«.