Vrh v Parizu: Umik sankcij proti Rusiji ne pride v poštev

Pariški vrh, posvečen varnosti­ Ukrajine, so države članice Evropske unije in Nata izkoristile­ kot priložnost za potrditev nadaljnje podpore napadeni državi pri doseganju trajnega in pravičnega miru. Na zasedanju, ki ga je pripravil francoski predsednik Emmanuel Macron, so prav tako zavrnile možnost odprave sankcij, ki jih je Zahod uvedel proti Rusiji po napadu na Ukrajino, in s tem odgovorile na zahtevo, s katero je Moskva ta teden pogojevala razglasitev premirja na ­Črnem morju.

Voditelji 29 držav, vključno s slovenskim premierom Robertom Golobom, so v Parizu izrazili dvome o tem, da bo Rusija uresničila svoj del nedavno doseženega dogovora o delnem premirju, oklevanje Moskve pa razglasili za »poskus zavlačevanja«. V tem kontekstu so zavrnili kakršnokoli možnost vnaprejšnje ukinitve sankcij proti Rusiji, rekoč, da bi bil to v trenutnih okoliščinah kontraproduktiven korak.

»Popolnoma jasno je bilo, da zdaj ni čas za odpravo sankcij, prav nasprotno – razpravljali smo o tem, kako jih lahko povečamo in s tem podpremo [diplomatsko] pobudo ZDA,« je poudaril britanski premier Keir Starmer, ki z gostiteljem srečanja, francoskim predsednikom Macronom, igra glavno vlogo pri evropskih prizadevanjih za doseganje vzdržnega miru v Ukrajini. »Nima smisla ukinjati sankcij, dokler mir dejansko ni dosežen, od tega pa smo na žalost še daleč,« je laburista dopolnil odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz.

Zelenski: Putinu ni do miru

Odpravi sankcij je po pričakovanjih odločno nasprotoval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je voditeljem zavezniških držav predstavil ukrajinske potrebe in se jim hkrati zahvalil za nove svežnje vojaške in finančne pomoči. Zelenski je ruskega predsednika Vladimirja Putina v Parizu obtožil, da mu v resnici ni do miru, temveč da je njegov namen ustvariti razkol v Evropi in Združenih državah Amerike.

Srečanje je bilo tudi priložnost za razprave o podrobnostih načrtov za vzpostavitev »pomiritvenih sil«, ki bi jih koalicija voljnih evropskih držav po koncu vojne napotila v Ukrajino in tako pomagala preprečiti morebiten nov ruski napad. »Te pomiritvene sile so britansko-francoski predlog in želja Ukrajine,« je dejal francoski predsednik Macron in potrdil, da bo britansko-francoska delegacija v kratkem odpotovala v Kijev na pogovore o tem vprašanju ter prihodnji obliki ukrajinske vojske.

O napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino med državami po Macronovih besedah trenutno ni soglasja, kar samo po sebi ni ovira za uresničitev načrtov. Kot so francoskega predsednika povzeli pri AFP, so razlogi za oklevanje bodisi politični bodisi povezani s pomanjkanjem kapacitet.

Slovenija uradno ni del koalicije voljnih. Premier Golob je ob prihodu na vrh poudaril, da ima kot nestalna članica varnostnega sveta OZN »posebno odgovornost«, da naredi vse za doseganje trajnega miru v Ukrajini. »Zato je naša udeležba v Parizu toliko bolj pomembna.«