Rusija objavila, da bo glavne napore usmerila v »osvoboditev« Donbasa

21.38 EU in partnerice bodo preučile pomankljivosti sankcij

Države EU in njihove partnerice so se dogovorile, da bodo podrobno preučile pomanjkljivosti sankcij, ki so jih uvedle proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, sta po vrhu EU sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Štirje svežnji sankcij proti Rusiji imajo imajo ogromen učinek. Uvedlo jih je precej več kot 40 držav, ki predstavljajo več kot polovico globalnega bruto domačega proizvoda, je prepričana von der Leynova. »Vsi naši napori se morajo zdaj usmeriti v izvajanje teh sankcij in preprečevanje, da bi jih zaobšli,« je dodala. Ker imajo države EU in njihove partnerice različne sisteme, a isti cilj, so se dogovorile, da najprej podrobno preučijo luknje v sankcijah oziroma možnosti, da jih Rusija zaobide.

To je poudaril tudi Michel. Obenem je povedal, da so pripravljeni uvesti tudi nove sankcije, če bo treba. Voditelji so sicer sklepe glede Ukrajine sprejeli že zgodaj davi po prvem dnevu vrha EU. Glede ukrajinskega članstva v EU je Evropski svet zgolj potrdil izjavo iz Versaillesa izpred dveh tednov, da »priznava evropska pričakovanja Ukrajine«.

20.40 Vrh EU za skupno nabavo energentov na prostovoljni osnovi

Voditelji EU so se na današnjem vrhu v Bruslju zavzeli za skupno nabavo plina in vodika na prostovoljni osnovi. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo mandat za nakup prejela Evropska komisija.

Države članice in Evropska komisija so se zavezale, da bodo delale na skupnem nakupu plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika na prostovoljni osnovi, piše v sklepih vrha EU, ki se je po dolgi razpravi zaključil danes zvečer. »S tem bodo optimalno izkoristile svojo skupno politično in tržno težo Evropske unije in držav članic za znižanje cen v pogajanjih,« so poudarili.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na novinarski konferenci po vrhu pozdravila, da bo EU zdaj izkoristila svojo skupno pogajalsko moč. »Namesto da bi tekmovali med sabo in tako dvigovali cene, bomo združili svoje povpraševanje,« je pojasnila.

Platforma za skupne nakupe bo odprta tudi za države Zahodnega Balkana in tri države Vzhodnega partnerstva – Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, še piše v sklepih.

19.38 Mediana: Slovenci večinoma proti bolj aktivnemu posredovanju v Ukrajini

V današnji anketi POP TV in Mediane so Slovenci izrazili mnenje o potezah vlade v zvezi z vojno v Ukrajini. Več kot polovica vprašanih je dejala, da obisk premiera Janše v Kijevu ni bil pravilna poteza, tudi glede zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino in pošiljanja orožja v to državo je bila večina proti ali neodločenih.

Medijska hiša POP TV in agencija Mediana sta danes objavili rezultate ankete, v kateri so Slovence spraševali, kaj menijo o štirih najbolj odmevnih odločitvah premiera Janše in slovenske vlade, povezanih z vojno v Ukrajini.

Na vprašanje, če je bilo prav, da je premier Janša kljub varnostnim tveganjem obiskal Ukrajino, je 52 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se jim je to zdela napačna odločitev, 27 odstotkov, da je bilo to pravilno dejanje, 15 odstotkov je bilo neodločenih, šest odstotkov pa jih je odgovorilo z »ne vem«.

Prav tako se precejšnji delež vprašanih ni strinjal s tem, da se v Kijev vrne diplomatsko predstavništvo Slovenije. 48 odstotkov jih je bilo proti, 24 odstotkov neodločenih, šest odstotkov ljudi je odgovorilo z »ne vem«, 22 odstotkom pa se je zdelo, da je pošiljanje diplomatskega predstavnika Slovenije v Kijev pravilna odločitev.

Da bi Slovenija Ukrajini morala poslati del svojega orožja, je menilo 24 odstotkov ljudi, 22 odstotkov je bilo neodločenih, polovica vprašanih pa je bila proti. Tudi glede zaprtja zračnega prostora nad Ukrajino je bila skoraj polovica vprašanih (47 odstotkov) proti, 20 odstotkov je bilo neodločenih, četrtina pa je takšno potezo podprla.

19.34 TV Slovenija: Začasni odpravnik poslov že na poti v Ukrajino

Začasni odpravnik poslov Slovenije za diplomatske naloge v Ukrajini Boštjan Lesjak je na poti v Kijev, je poročala TV Slovenija. Z delom naj bi začel že jutri. Lesjak je kot opazovalec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) med letoma 2015 in 2019 v Ukrajini že delal, in sicer v Doneškem bazenu.

Da bo Slovenija predvidoma v tem tednu v Ukrajino poslala svojega diplomatskega predstavnika z ekipo, je premier Janez Janša prek Twitterja napovedal v nedeljo. Zunanji minister Anže Logar je v ponedeljek to potrdil in napovedal, da bo Slovenija v Kijev poslala odpravnika poslov.

Kasneje se je izkazalo, da so prostovoljca, ki bo prevzel nalogo, našli na obrambnem in ne na zunanjem ministrstvu. V medijih so se nato začela tudi ugibanja o konkretnih imenih, ki pa jih uradno doslej ne na MZZ, ne na Morsu in ne v kabinetu premierja niso ne potrdili ne zanikali. Da je začasni odpravnik poslov, ki ga Slovenija pošilja v ukrajinsko prestolnico, Boštjan Lesjak, je v četrtek nato v oddaji Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija potrdil generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na zunanjem ministrstvu Jernej Müller.

18.56 Župan Černigova: Popolnoma smo obkoljeni, imamo humanitarno katastrofo

Ukrajinska stran je sporočila, da so ruske sile obkolile mesto Černigov na severu države blizu meje z Belorusijo in da bombardirajo območja, na katerih so prebivalci ostali brez elektrike, ogrevanja in vode, poroča Reuters. Župan Černigova Vladislav Atrošenko je objavil, da je bombardiranje uničilo most, ki mesto povezuje s Kijevom na jugu, s tem pa tudi prekinilo glavno pot za humanitarno pomoč in evakuacijo ranjenih.

»Popolnoma smo obkoljeni, imamo humanitarno katastrofo,« je Atrošenko izjavil na televiziji. »Ljudje so brez vode, ogrevanja in elektrike ... Zavedajo se, da bo najhujše še prišlo.« Kot je navedel, je ruska vojska z letalskimi napadi in artiljerijo na obrobju mesta z okoli 285.000 prebivalci uničila že polovico domov. »Mesto je povsem uničeno,« je dejal. 

18.23 Francija ruskega veleposlanika pozvala na pogovor zaradi objave karikatur

Francosko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo ruskega veleposlanik v Parizu Alekseja Mečkova zaradi domnevno žaljivih karikatur, ki jih je Mečkov objavil na Twitterju, francoski predstavniki pa so jih označili za nesprejemljive, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Takšne objave so nesprejemljive. To smo danes ruskemu veleposlaniku Alekseju Mečkovu jasno povedali,« so sporočili na francoskem zunanjem ministrstvu. Ena od karikatur je prikazovala Evropejce, ki na kolenih ližejo zadnjico maskote ameriške vojske, strica Sama, slika pa je bila opremljena z napisom v angleščini, kjer piše »evropska solidarnost«.

Na drugi karikaturi je bila upodobljena bolna Evropa, ki leži na postelji, medtem ko ji njeni mučiteljici ZDA in EU z injekcijami vbrizgavata različne snovi, imenovane neonacizem, rusofobija in covid-19.

17.29 ZN preverjajo poročila o morebitnih vojnih zločinih v Ukrajini

Osebje Združenih narodov v Ukrajini je dokumentiralo primere, ki bi lahko pomenili ruske vojne zločine v Ukrajini, pri čemer pa dokončne ocene še ne morejo podati, je povedala vodja urada ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini Matilda Bogner. Iz Ukrajine prihajajo tudi poročila o samovoljnem pridržanju in prisilnem izginotju ljudi.

Bognerjeva, ki je danes preko video povezave sodelovala na brifingu ZN v Ženevi, je povedala, da preučujejo poročila, po katerih je ruska vojska streljala na ljudi, ki so bežali v avtomobilih ali sodelovali na demonstracijah. Sodelavci ZN so opazili tudi uporabo kasetnega streliva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Urad tudi preučuje poročila o uporabi fosforjevega streliva, je povedala Bognerjeva. Kremelj je sicer danes zanikal obtožbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je ruska vojska v Ukrajini uporabila fosforjeve bombe, katerih uporaba je po mednarodnem pravu prepovedana.

Kasetno strelivo naj bi uporabila tudi ukrajinska stran, obstajajo pa tudi poročila o neselektivnem obstreljevanju separatističnih območij. V dveh primerih naj bi bili ljudje ubiti zaradi domnevnega proruskega stališča, je še povedala Bognerjeva. Ta poročila še preučujejo.

Sodelavci ZN so doslej dokumentirali smrt najmanj 1035 civilistov, toda dejanske številke bi bile lahko bistveno višje, je še opozorila.

16.49 Kuleba znova izpostavil težavnost pogajanj z Rusijo, pogajanja pri ključnih vprašanjih brez napredka

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je tudi danes izpostavil, da ostajajo mirovna pogajanja z Rusijo težka, piše Reuters. Zanikal je poročila, da je bil v pogajanjih dosežen napredek pri reševanju štirih od šestih ključnih vprašanj.

»Z Rusijo nismo dosegli soglasja glede štirih točk,« je sporočil na Facebooku. »Pogajalski proces je zelo težak. Ukrajinska delegacija je zavzela trdno stališče in ne odstopa od zahtev. Vztrajamo zlasti pri premirju, varnostnih jamstvih in ozemeljski celovitosti Ukrajine,« je med drugim zapisal.

Tudi glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je danes dejal, da se pogovori med Rusijo in Ukrajino ustavljajo pri ključnih vprašanjih, hkrati pa je opozoril na približevanje pri manj pomembnih vidikih. »Naša stališča se približujejo pri sekundarnih točkah, toda pri glavnih političnih vprašanjih še vedno ostajamo na mrtvi točki,« povedal je po poročanju ruskih tiskovnih agencij.

Dodal je, da Moskva vztraja pri podpisu »celovite pogodbe«, ki bo upoštevala ruske zahteve po »nevtralnosti, demilitarizaciji in denacifikaciji Ukrajine«, priznanju ruske prevlade nad polotokom Krim in neodvisnosti obeh proruskih separatističnih republik v Donbasu na vzhodu Ukrajine.

Turška televizija NTV in drugi mediji so sicer pred tem navajali izjavo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki je izjavil, da so pri pogajanjih dosegli napredek. 

16.32 Nemčija želi drastično zmanjšati odvisnost od ruskih energentov

Nemški gospodarski minister Robert Habeck je danes napovedal, da namerava Nemčija drastično zmanjšati nakupe energentov iz Rusije, potem ko je ta napadla Ukrajino. Do junija namerava zmanjšati uvoz nafte za polovico, uvoz premoga pa bi do jeseni ustavila, poročajo tuje tiskovne agencije.

»V zadnjih tednih smo si skupaj z vsemi pomembnimi deležniki intenzivno prizadevali, da bi iz Rusije uvozili manj fosilne energije in razširili svojo dobavno bazo,« je dejal Habeck. Ob tem je poudaril, da so bili doseženi »prvi pomembni mejniki za osvoboditev iz primeža ruskih uvozov«.

Pred začetkom vojne v ukrajini je tretjina nemškega uvoza nafte, 45 odstotkov nakupov premoga in 55 odstotkov uvoza plina prihajala iz Rusije.

»Do sredine leta naj bi se uvoz ruske nafte v Nemčijo prepolovil. Do konca leta želimo biti skoraj neodvisni,« je zapisano v dokumentu nemškega gospodarskega ministrstva, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.

16.04 Ruska vojska naj bi se osredotočila na vzhod Ukrajine

Rusija bo svoje glavne vojaške napore usmerila v »popolno osvoboditev« vzhodne ukrajinske regije Donbas, je danes sporočila ruska vojska. S tem naj bi namignila na morebitno prilagoditev ruskih vojaških ciljev drugod po Ukrajini, poroča britanski BBC.

Rusko ministrstvo za obrambo je ob tem sporočilo, da je Rusija že prej preučevala dve možnosti za »posebno vojaško operacijo«: eno, ki bi zajela celotno Ukrajino, in drugo, ki bi se osredotočila le na regijo Donbas. Ti komentarji, ki so jih po navedbah BBC objavile ruske državne tiskovne agencije, nakazujejo na morebitno zmanjšanje ruskih vojnih ciljev. Ruske sile so na severu Ukrajine in v okolici Kijeva namreč naletele na močan odpor.

Vodja glavnega operativnega oddelka generalštaba ruskih oboroženih sil Sergej Rudskoj je dejal, da je 93 odstotkov pokrajine Lugansk in 54 odstotkov pokrajine Donetsk pod ruskim nadzorom. Dodal je, da je Rusija uničila večino ukrajinskih letalskih sil in mornarice.

»V enem mesecu bojnih operacij je ukrajinska vojska izgubila približno 30.000 ljudi, od tega 14.000 ubitih in 16.000 ranjenih,« je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass še dejal Rudskoj. Po njegovih besedah naj bi izgube utrpelo vseh 24 večjih ukrajinskih vojaških enot.

15.47 Biden prispel na Poljsko nedaleč od meje z Ukrajino

Ameriški predsednik Joe Biden je danes prispel na Poljsko, kjer se je najprej ustavil v mestu Rzeszow na jugovzhodu države, nedaleč od meje z Ukrajino. Tam bo obiskal ameriške vojake in se seznanil z ukrepi za oskrbo ukrajinskih beguncev, preden bo nato v okviru dvodnevnega obiska pot nadaljeval v Varšavo na pogovore s poljskim vodstvom.

Biden je prispel v Rzeszow, ki leži približno 80 kilometrov od meje z Ukrajino. Tam se bo srečal z ameriškimi vojaki, ki so nameščeni na območju, in nevladnimi organizacijami, ki pomagajo ukrajinskim beguncem, ki so zbežali pred rusko invazijo. Biden bo kasneje danes odpotoval v Varšavo, kjer se bo srečal s poljskim vodstvom in obiskal sprejemni center za begunce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Biden je prispel na Poljsko v okviru dvodnevnega obiska v tej članici Nata, ki gosti ameriške oborožene sile. Pred tem se je v Bruslju v četrtek udeležil izrednega vrha Nata, zasedanja voditeljev EU in skupine G7. V ospredju srečanj je bilo usklajevanje ukrepov proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino.

Kot je pred obiskom povedal predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan, bi lahko Biden na Poljskem razpravljal o dolgoročnih spremembah pri razporeditvi Natovih sil na vzhodnem krilu zavezništva.

Biden se je v Rzeszowu srečal tudi s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo in obiskal sprejemni center za begunce, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Od začetka ruske invazije na Ukrajino je na Poljsko prispelo več kot 2 milijona ukrajinskih beguncev. 

Poljski predsednik je ameriškemu kolegu ob tem dejal, da je njegov obisk velik dokaz enotnosti v okviru Severnoatlantskega zavezništva in da so ZDA pomembne za stabilnost svetovnega miru. »Vaša prisotnost je velik znak podpore, pa tudi za varnost Republike Poljske,« je dodal Duda.

15.02 Lavrov in Putin ravnanje Zahoda primerjala z nacističnimi metodami

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v luči uvedbe ostrih sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino danes dejal, da je Zahod proti Rusiji razglasil »totalno vojno«, tak pristop pa primerjal s pristopom nacistične Nemčije. Predsednik Vladimir Putin pa je govoril o diskriminaciji ruske kulture in to primerjal s sežigom knjig v času nacizma.

»Danes so nam napovedali pravo hibridno vojno, totalno vojno,« je na srečanju diplomatov v Moskvi dejal Lavrov. »Ta izraz, ki so ga uporabljali v Hitlerjevi Nemčiji, zdaj uporabljajo številni evropski politiki, ko govorijo o tem, kaj želijo narediti z Rusijo,« je izjavil po poročanju nemške tiskovne agencija dpa.

Vodja nacistične propagande Joseph Goebbels je v svojem razvpitem govoru v Berlinu leta 1943 pozval k »totalni vojni«, pri tem pa ni znano, da bi ga v minulih tednih dejansko uporabil kateri od evropskih politikov, poroča dpa.

14.58 Rusija svoje izgube v Ukrajini ocenila na 1351 ubitih vojakov

Ruska vojska je danes objavila posodobljene ocene svojih izgub v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ruski visoki vojaški uradniki so danes v Moskvi objavili podatke o številu ubitih ruskih vojakov med vojno v Ukrajini, ki naj bi jih bilo 1351. Ob tem so povedali, da je Rusija iz Ukrajine evakuirala tudi skoraj 420.000 civilistov.

Rusija je medtem obsodila dobavo orožja Kijevu s strani Zahoda. Visoki predstavnik ruskega generalštaba Sergej Rudskoj je dejal: »Dobave orožja Kijevu s strani zahodnih držav ocenjujemo kot veliko napako. To podaljšuje operacijo.«

Zveza Nato je medtem v četrtek oznanila, da ruske izgube ocenjujejo na približno 7000 do 15.000 ubitih vojakov, v Ukrajini pa so v začetku tedna trdili, da je umrlo okoli 14.000 ruskih vojakov. Sicer pa tudi Ukrajina glede svojih žrtev v zadnjem času ni podala jasnih podatkov – nazadnje je ukrajinski predsednik pred dvema tednoma dejal, da je umrlo 1300 ukrajinskih vojakov.

14.53 Erdoğan pozval Putina, naj častno zaključi vojno v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin bi moral narediti častni izhod in končati konflikt v Ukrajini, je danes na letu iz Bruslja v domovino dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Napovedal je še, da bo tako Putina kot ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega seznanil z vsebino sestankov, ki jih je opravil v okviru vrha Nata.

»Moramo povedati (Putinu), sedaj moraš biti arhitekt koraka v smeri miru. Moramo iskati načine končanja konflikta s spodbujanjem častnega izhoda,« je povedal novinarjem na letalu.

Ankara se vidi kot posrednik v ukrajinskem konfliktu in ima tesne odnose tako z Rusijo kot Ukrajino. Pred kratkim je Erdoğan povabil Putina na pogovore z Zelenskim v Turčijo, potem ko je država že gostila srečanje zunanjih ministrov obeh držav.

14.31 Orbán zavrnil zahteve Zelenskega

Madžarski premier Viktor Orbán je danes zavrnil zahteve Volodimirja Zelenskega, saj da niso v skladu z interesi Madžarske, je sporočil tiskovni predstavnik madžarskega premiera. Zelenski je bil namreč do Madžarske kritičen, zahteval je, naj se odloči, na kateri strani je.

Madžarska še naprej nasprotuje prepovedi uvoza ruskih energentov, prav tako ne bo dovolila prevoza orožja čez svoje ozemlje. So pa Madžari zagotovili, da delajo vse na tem, da zagotavljajo humanitarno pomoč beguncem, ki bežijo iz Ukrajine, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

13.41 Velika Britanija v okviru ruske invazije sankcionirala prvega Hrvata

Velika Britanija je v okviru ruske invazije na Ukrajino na seznam sankcioniranih oseb uvrstila tudi prvega Hrvata, 67-letnega Željka Runja, podpredsednika ruske naftne družbe Rosneft, poročajo hrvaški mediji. Runja je postal znan na Hrvaškem pred približno letom dni zaradi nezakonite gradnje vile na Braču. Željko Runje, ki je bil rojen v Sinju v splitsko-dalmatinski regiji, je leta 2019 postal prvi namestnik predsednika uprave Rosnefta, ruskega oligarha Igorja Sečina in je eden od desetih podpredsednikov družbe. Velja za drugo najmočnejšo osebo v Rosneftu in za Hrvata na najvišji poziciji v naftnem poslu na svetu. Širša hrvaška javnost je za Runja izvedela pred približno enim letom, ko so mediji pisali o njegovi nezakoniti gradnji na otoku Brač. Tam si je začel graditi večnadstropno vilo, ki naj bi imela tudi predor od dnevne sobe do plaže, piše hrvaški spletni portal Index.

12.55 Kremelj zavrača navedbe v povezavi z uporabo fosforjevih bomb v Ukrajini

Rusija je danes zanikala kakršno koli kršitev mednarodnega prava v povezavi z uporabo fosforjevih bomb. Uporabe tega orožja v okviru ruske invazije v Ukrajini je Moskvo v četrtek obtožil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kremelj je pri tem ZDA očital, da skušajo z navedbami o ruski grožnji uporabe kemičnega orožja preusmeriti pozornost.  »Rusija ni nikoli kršila nobene mednarodne konvencije,« je na novinarsko vprašanje o ukrajinskih obtožbah glede uporabe fosforjevih bomb dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Uporabe fosforjevih bomb je Rusijo v četrtek v virtualnem nagovoru na vrhu zveze Nato obtožil Zelenski.

ZDA je Peskov očital, da si prizadevajo za politično osamitev Rusije, pri tem pa opozoril, da je taka politika »nevzdržna in ne more doseči svojega cilja«. Ameriški predsednik Joe Biden je namreč v četrtek po izrednem vrhu voditeljev Nata dejal, da bi bilo treba Rusijo zaradi agresije v Ukrajini izključiti iz skupine držav G20. Izključitev Rusije iz G20 ne bi bila »usodna«, je sicer menil Peskov. Peskov je ob tem Bidna obtožil, da želi s svojimi izjavami o morebitni ruski uporabi kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini preusmeriti pozornost od neprijetnih vprašanj za Washington v zvezi z ameriškimi programi razvoja tega orožja, tudi v Ukrajini. Rusija bo od ZDA tudi zahtevala pojasnila glede vloge, ki da naj bi jo sin predsednika Bidna, Hunter igral pri financiranju bioloških laboratorijev v Ukrajini, je še povedal na vprašanje ruske tiskovne agencije Tass.

13.06  Ukrajina upa na dogovor o humanitarnem koridorju v Černigovu

Ukrajina upa, da se bo dogovorila o ahumanitarnem koridorju za pomoč ljudem pri evakuaciji iz Černihiva v soboto, potem ko so lokalne oblasti poročale, da so severno mesto dejansko odrezale ruske sile, je, kot poroča Guardian, dejala podpredsednica vlade Irina Vereščuk. V petek je na televiziji dejala, da so bila pogajanja z Rusijo o ustvarjanju humanitarnih koridorjev zahtevna, saj Rusija želi, da se civilisti evakuirajo na ozemlje pod ruskim nadzorom. Obe strani druga drugo obtožujeta, da preprečujeta prizadevanja za pomoč civilistom na frontnih območjih v Ukrajini.

12.46 Janša o drži Madžarske glede Ukrajine: Obžalujem politične spopade o stvareh, ki so v vojni nepomembne

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil v virtualnem nagovoru na vrhu EU kritičen do drže Madžarske glede Ukrajine, medtem ko se je več članicam unije, med njimi Sloveniji, zahvalil za podporo. Premier Janez Janša je v odzivu na besede Zelenskega danes obžaloval politične spopade glede stvari, ki so v vojni nepomembne. Zelenski je v čustvenem nagovoru prvi dan vrha unije izpostavil trpljenje Ukrajincev ob ruski invaziji. Govoril je o ugrabitvah ukrajinskih otrok, posilstvih žensk in množičnem ubijanju ter EU očital, da je ukrepala prepozno.

Ob tem je naštel članice unije, ki Ukrajino podpirajo, med njimi Litvo, Latvijo, Poljsko, Slovenijo, Hrvaško, Finsko, Bolgarijo, Slovaško in Češko. Za Francijo in Romunijo je rekel, da verjame, da bosta podprli Ukrajino. Do nekaterih je bil še bolj zadržan, na primer do Portugalske in Nizozemske. Do Nemčije je bil kritičen, češ da je bila nekoliko pozna. Najbolj kritičen pa je bil do Madžarske. »Tukaj se želim ustaviti in iskreno povedati enkrat za vselej. Odločiti se morate, na kateri strani ste. Ste suverena država (...) Poslušajte, Viktor, ali veste, kaj se dogaja v Mariupolju?« je dejal. Madžarskemu premieru je Zelenski ob tem očital oklevanje glede uvedbe sankcij in prekinitve trgovanja z Rusijo ter posredovanja orožja Ukrajini. »To ni čas za oklevanje. Čas je za odločitve. Verjamemo v vas. Potrebujemo vašo podporo,« je pozval.

12.32 Ukrajina pravi, da so ruske sile »delno« ustvarile kopenski koridor do Krima

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je v petek sporočilo, da je ruskim silam uspelo delno ustvariti kopenski koridor do Krima z ozemlja v ukrajinski regiji Doneck, poroča Reuters. »Sovražnik je bil delno uspešen pri ustvarjanju kopenskega koridorja med začasno okupirano avtonomno republiko Krima in dela regije Donetsk,« je zapisano v spletni objavi.

11.03 Severno ukrajinsko mesto Černigov so odrezale ruske sile

Severno ukrajinsko mesto Černigov so dejansko odrezale ruske sile, je danes zjutraj po poročanju Reutersa dejal regionalni guverner. »Mesto je obroženo s sovražnikom,« je na nacionalni televizji dejal guverner Viacheslav Chaus in dodal, da je bilo mesto pod ognjem topništva in bojnih letal.

10.55 V napadu na gledališče naj bi umrlo 300 ljudi

Lokalne oblasti pravijo, da je v nedavnem napadu na gledališče v Mariupolju umrlo najmanj 300 ljudi, poroča Guardian. Lokalne oblasti v poraženem mestu Mariupol so sporočile, da je znano, da je bilo v bombnem napadu 16. marca na gledališče ubitih najmanj 300 ljudi. Okoli 1300 naj bi se skrivalo v zgradbi, le 150 preživelih pa se je takoj po napadu rešilo iz ruševin. Viri so povedali, da se je večina ljudi v gledališču skrivala pred granatiranjem pod odrom in da so jim ruševine blokirale izhod.

»Od očividcev se pojavlja informacija, da je v mariupoljskem gledališču po napadu ruskega letala umrlo okoli 300 ljudi,« so sporočile mestne oblasti. Do sedaj oblasti niso objavile nobenega podatka o žrtvah napada na gledališče, kamor se je zateklo več sto ljudi. Ukrajina je odgovornost za napad pripisala Rusiji, ki pa to zanika. V mestu, ki se sooča s pomanjkanjem osnovnih potrebščin, ostaja ujetih še skoraj 100.000 ljudi, je nedavno sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. 

09.53 Nekatere ruske enote naj bi se začele umikati

Nekaj ruskih vojaških enot naj bi se začelo umikati z nekaterih območij, so danes sporočili iz ukrajinske vojske. Ukrajinske sile so po navedbah britanskih obveščevalcev okrepile napade na pomembne cilje pod nadzorom Rusije. Rusiji pa naj bi uspelo uničiti največje vojaško skladišče nafte.  Po navedbah ukrajinskega generalštaba so se nekatere ruske enote, potem ko so izgubile več kot polovico vojakov, začele umikati v Rusijo. Večina front je en mesec po začetku vojne sicer zamrznjenih. Ruski vojaki še naprej blokirajo Sumi in Harkov, kjer domnevno pripravljajo novo ofenzivo na bližnji Izjum, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V napadu na zdravstveno ustanovo v Harkovu so danes umrli najmanj štirje civilisti, več jih je bilo ranjenih, je sporočila lokalna policija. Več domačinov je trdilo, da so v napadu uporabili kasetno strelivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V ukrajinskem raketnem napadu na območje ruske regije Belgorod, okoli sto kilometrov severno od ukrajinskega mesta Harkov, pa je po navedbah ruske pravoslavne cerkve umrl vojaški kaplan. Gre za prvo javno potrjeno smrt na ruskem ozemlju, ki naj bi bila posledica ukrajinskega obstreljevanja, od začetka vojne 24. februarja.

Moskva naj bi še vedno vzdrževala kopensko povezavo med rusko regijo Rostov na meji z Ukrajino in priključenim polotokom Krim, še dodajo v štabu. Rusija sicer še naprej izvaja napade. Uspelo jim je uničiti največje vojaško skladišče nafte v bližini Kijeva, so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. 

Naj pa bi imele ruske sile težave z uspešnostjo svojih raket, ki naj bi bila le okoli 40-odstotna, pri ostalih pa naj bi imeli težave z izstrelitvijo oz. naj te ob trku ne bi eksplodirale, navaja tiskovna agencija Reuters neimenovane predstavnike ZDA. O obstreljevanju poročajo tudi z območja v bližini Černobila. Generalni direktor Agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je sporočil, da naj bi ruske sile streljale na ukrajinske točke v mestu Slavutih, česar pa ni uspel potrditi. Ogroža pa to predvsem zaposlene v nuklearki in njihove družine, je dodal. Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine pa trdijo, da je ukrajinska vojska obstreljevala mesto Zolote na območju Luganska, pri čemer so poškodovali stanovanjsko hišo.

09.00 V Ljubljani dobrodelni koncert mladih ukrajinskih glasbenikov

Ukrajinski Mladinski simfonični orkester bo v Ljubljani danes ob 17. uri pripravil kratek dobrodelni koncert. Na brezplačnem koncertu na zunanjem igrišču Družinskega centra Mala ulica bodo zbirali dobrodelne prispevke za pomoč mladim glasbenikom iz Ukrajine. Mladi ukrajinski glasbeniki bodo ob materinskem dnevu zaigrali Rdečo ruto Slupko Valerije, Kvartet Mihajla Verikovskega, Valček in Barkarolo Mikole Lisenka, Manuet Reinholda Gliere, zimzeleno Sweet Georgia Brown in Muziko Ivana Karabica. Ob začetku vojne v Ukrajini je Slovenski mladinski orkester organiziral evakuacijo mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so nastanjeni v dveh ljubljanskih mladinskih hotelih. Ti so v Slovenijo prispeli v začetku meseca.

08.45 Ukrajina upa, da bo v petek odprla varen koridor iz Mariupolja

Ukrajina upa, da bo v petek odprla varen koridor za evakuacijo civilistov iz pristaniščega mesta Mariupol z zasebnimi vozili, je dejala podpredsednica vlade Irina Vereščuk, poroča Reuters. Tisti, ki uspejo zapustiti Mariupol, bodo v bližnjem mestu Berdjansk čakali avtobuse, ki jih bodo odpeljali v mesto Zaporožje, je dejal Vereščukova. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bodo avtobusi, napolnjeni s prebivalci Mariupola, danes prispeli v Zaporožje,« je dejala.

V zadnjih dneh so bili dogovorjeni humanitarni koridorji na več območjih v Ukrajini, vendar med njimi ni bilo pristaniščega mesta Mariupol. Večkratni poskusi, da bi uredili varen prehod iz južnega pristaniškega mesta, ki ga obkrožajo ruske sile, so propadli. Mariupol, kjer običajno živi približno 400.000 ljudi, je že tedne pod močnim bombardiranjem. Tam ujeti civilisti so se skrivali v kleteh z malo hrane, elektrike ali tekoče vode.

08.40 Izstrelki so zadeli ukrajinsko vojaško enoto blizu Dnepra

Reševalci med ruševinami isščejo morebitne preživele, potem ko sta dve raketi zadeli ukrajinsko vojaško enoto na obrobju mesta Dnipro in povzročili »resno uničenje«, je na družbenih omrežjih sporočil regionalni guverner Valentin Reznychenko, navaja Reuters. Ukrajina je ponovno zasedla mesta 35 kilometrov vzhodno od Kijeva, pravi Velika Britanija, še piše Reuters.

07.39 Uradnik Pentagona pravi, da Rusiji zmanjkuje natančno vodenega streliva

Rusiji zmanjkuje natančno vodenega streliva in je bolj verjetno, da se bo zanašala na tako imenovane neumne bombe in topništvo, je v četrtek dejal visoki uradnik Pentagona, poroča Reuters. Podsekretar za obrambo za politiko Colin Kahl je ugibal, da ne verjame, da bi predsednik Vladimir Putin želel imeti popoln konflikt z Natom. Prej je sicer Guardian poročal, da so trije ameriški uradniki trdili, da ima Rusija visoke stopnje neuspehov, ki segajo do 60 odstotkov za nekatere svoje natančno vodene rakete, medtem ko so njene sile prevzele velike žrtve in nimajo zalog.

07.14 Zelenski EU očital prepozno uvedbo sankcij proti Rusiji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponoči nagovoril voditelje držav članic EU in se jim zahvalil za sankcije proti Rusiji, a obenem menil, da so jih uvedli nekoliko prepozno. Če bi se zanje odločili prej, se Rusija morebiti ne bi spustila v vojno proti Ukrajini, je voditeljem v Bruslju sporočil prek video povezave. »Uvedli ste sankcije. Hvaležni smo. To so močni koraki,« je dejal. »A bilo je nekoliko pozno,« je dodal in dodal, da v primeru preventivnih sankcij vojne morda sploh ne bi bilo. Izpostavil je tudi plinovod Severni tok 2 in nakazal, da Rusija v primeru zgodnejše blokade ne bi ustvarila »plinske krize«. Znova se je na evropske države obrnil tudi s pozivom, naj odobrijo prošnjo Ukrajine za pridružitev Evropski uniji. »Tu vas pozivam; ne bodite pozni,« je dejal v nagovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije. V njem se je tudi ločeno obrnil na posamezne članice in pri tem izpostavljal njihovo raven podpore Ukrajini. Medtem ko je številne pohvalil, je drugim očital, da so bile bodisi pozne ali nenaklonjene ukrepom.

06.12 Medvedjev: Neumno je verjeti, da bodo sankcije vplivale na moskovsko vlado

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da je »neumno« verjeti, da bi zahodne sankcije proti ruskim podjetjem lahko vplivale na moskovsko vlado, poroča Guardian. Sankcije bodo samo utrdile rusko družbo in ne bodo povzročile nezadovoljstva ljudi z oblastmi, je povedal Medvedjev v intervjuju za rusko tiskovno agencijo RIA.

06.07 Biden bo obiskal poljsko mesto manj kot 80 kilometrov od meje z Ukrajino

Znanih je nekaj več podrobnosti o načrtu za obisk ameriškega predsednika Joeja Bidena na Poljskem, piše Guardian.  AFP pravi, da bo Biden v petek odpotoval v mesto v bližini poljsko-ukrajinske meje, da bi skušal nakazati odločenost Zahoda proti ruski invaziji, ki se je vse bolj spremenila v množično vojno na izčrpavanje. Air Force One bo poletel v vzhodno poljsko mesto Rzeszow, s čimer bo ameriški predsednik manj kot 80 kilometrov (50 milj) od ukrajinskih tal. V Varšavo bo odpotoval zvečer. Na Poljskem bo Biden prejel tudi brifing o hudih humanitarnih razmerah v Ukrajini, zaradi katere je iz države odšlo več kot 3,5 milijona ljudi.

02.47 Vrh EU za vzpostavitev solidarnostnega sklada za Ukrajino

Voditelji članic EU so danes v Bruslju pozvali k vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne. Pozvali so k organizaciji mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad, so zapisali v sklepih vrha glede Ukrajine. Voditelji so znova poudarili, da Rusija z vojno proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo ter povzroča ogromno smrti civilistov.

»Evropski svet od Rusije zahteva, da konča svojo vojaško agresijo na Ukrajino ter takoj in brezpogojno umakne vse svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine,« so zapisali voditelji. Pozvali so k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilne objekte, med katerimi so tudi bolnišnice in šole. »Ti vojni zločini se morajo končati takoj,« so poudarili. Izpostavili so, da sta obleganje pristaniškega mesta Mariupolj in drugih ukrajinskih mest ter onemogočanje humanitarnega dostopa s strani ruske vojske nesprejemljiva. Ruske sile morajo zagotoviti dobavo humanitarne pomoči v Mariupolj in druga oblegana mesta ter omogočiti varne poti do drugih delov države, so poudarili.