Biden za izključitev Rusije iz G20

Začenja se vrh EU, na katerem bodo voditelji držav članic predvidoma označili delovanje Rusije (napadi na civilno prebivalstvo in objekte) za vojne zločine. »En mesec vojne – šest milijonov razseljenih, polovica ukrajinskih otrok je razseljena. Ruska vojska je hotela hitro osvajati, zdaj pa masakrirajo ljudi. Z vojaškega vidika je to velik neuspeh. En mesec bojevanja in niso se uspeli premakniti več kot 200 kilometrov od logističnih baz. Ne morejo osvojiti mest, bombardirajo jih, ubijajo nedolžne ljudi, uničujejo vse. A Ukrajinci se bojujejo, mi jih podpiramo, tudi z dobavami z orožja. Rezultat vojne ni, kar je Kremelj pričakoval. Lahko doživijo velik poraz,« je ob prihodu na vrh povedal zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Premier Janez Janša je ob prihodu na vrh EU povedal, da si Slovenija želi, da se Evropa čim prej reši odvisnosti od ruskega plina. Slovenija je zagovarjala tudi prepoved uvoza ruskih energentov. »Vlak je na poti in je brez povratka,« je ocenil.  To se bo zgodilo »verjetno pozneje, kot si mi želimo, a mnogo prej, kot si želijo Rusi«.  Ob robu ameriškega predsednika Joeja Bidna v Bruslju so tudi potekali pogovori, kako bi v Washingtonu lahko pomagali. V ruskem napadu na Ukrajino vidi tveganja za vso Evrope, saj agresija vpliva na vse, življenjski standard in varnost. »Če bo osvojila Ukrajino, bo Rusija močnejša. Samo vprašanje časa bo, kdo je naslednji,« je dejal. Glede ruske zahteve po plačevanju energentov z rublji: »Mislim, da nihče v Evropi ne ve več, kako rublji sploh izgledajo. Nihče ne bo plačeval z rublji.«

Janez Janša ob prihodu n avrh EU. FOTO: Aris Oikonomou/AFP

Janša se je zavzel za čim prejšnjo odpravo odvisnosti Evrope od ruskih energentov. O tem, kako bi lahko ZDA pri tem pomagale z utekočinjenim plinom, so razpravljali z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki se danes mudi v Bruslju. Poleg tega je nekaj predlogov med obiskom premierjev Slovenije, Češke in Poljske v Kijevu predstavila ukrajinska stran.

Danes tudi vrh Nata

Danes je potekal tudi vrh Nata. Voditelji držav Nata so sprejeli izjavi, v kateri so še enkrat obsodili rusko agresijo. Od Moskve pričakujejo, »naj pokaže, da je resna glede pogajanj s takojšnjo izvedbo premirja«. Države Nata bodo še okrepile pomoč Ukrajini, tudi za obrambo pred radiološkimi, kemičnimi, jedrskimi, biološkimi in kibernetičnimi grožnjami. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je poudaril, da je bila dosedanja pomoč, tudi droni, učinkovita. Kitajsko so pozvali, naj se vzdrži podpore ruskim vojnim prizadevanjem in ravnanju, ki bi omogočalo Rusiji, da se izogiba sankcijam.

Jens Stoltenberg kljub preteku mandata ostaja generalni sekretar Nata. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg bo generalni sekretar ostal še leto dni po izteku mandata septembra. To so na današnjem vrhu odločili voditelji držav Nata. Na položaju je od leta 2014. Pred vojno je bil sicer že izbran na položaj guvernerja norveške centralne banke. V Natovih krogih velja, da menjava na vrhu med vojno, ki dramatično spreminja varnostno okolje v Evropi, ne bi bila ustrezen korak. 

Janša svari pred kemičnim orožjem

Premier Janez Janša je v izjavi ob prihodu na vrh Nata napovedal, da bo Slovenija poslala četo 200 vojakov v bojno skupino na Slovaško. V Ukrajino pa po njegovih besedah odhaja slovenska diplomatska misija pod vodstvom odpravnika poslov.

Prizadevala si bo za doseganje miru in pomoč vsem tistim, ki so še ostali v Ukrajini. Glede nevarnosti ruske uporabe kemijskega orožja v Ukrajini je povedal, da agresija prinaša tveganja, ker Rusi napadajo kemične objekte. To pa bi lahko povzročilo katastrofo. Ruska uporaba kemičnega ali biološkega orožja pa je po njegovem mnenju malo verjetna, ker bi to bil »velik strel v koleno«. Ustavitev agresije je izjemno pomembna tudi za Bosno in Hercegovino, je povedal, saj bi posledice nadaljevanja vojne najbrž posebno močno čutili v tistem delu Zahodnega Balkana, kjer so stvari nerešene.

Nato nasprotuje neposrednemu vpletanju v Ukrajino

Na vprašanje, ali oziroma kako bo Slovenija Ukrajini pomagala pri krepitvi obrambe pred kemičnim in biološkim orožjem, je Janša ob prihodu na zasedanje odgovoril le, da Slovenija ima določene zmogljivosti za obrambo pred kemičnim in biološkim orožjem.

Ameriški predsednik prvič fizično sodeluje na zasedanju voditeljev članic Evropske unije. FOTO: Evelyn Hockstein/AFP

Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice, je pred vrhom že v sredo in znova tudi danes opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Ob tem je danes izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.

»Vsaka ruska uporaba kemičnega ali biološkega orožja bi bila nesprejemljiva in bo imela hude posledice,« so voditelji zavezniških držav zapisali v skupno izjavo. Nato je tudi odločil, da bo okrepil svojo obrambno pripravljenost na kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje. Dodatne odločitve naj bi bile sprejete na vrhu Nata junija v Madridu.  

ZDA prvič fizično na zasedanju

V Bruslju se danes srečujejo voditelji članic EU, zveze Nato in skupine G7. Usklajevali bodo ukrepanje v odzivu na rusko invazijo nad Ukrajino. Po mesecu dni vojne bodo v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško.

Ključni bodo pogovori z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki bo sodeloval tudi na vrhu EU. To bo prvič, da bo ameriški predsednik fizično sodeloval na zasedanju voditeljev članic Unije.

Strateški šah svobodnega sveta proti avtokratski Rusiji

Biden je danes po izrednem vrhu voditeljev zveze Nato dejal, da bi bilo treba Rusijo zaradi agresije v Ukrajini izključiti iz skupine G20. Obenem je menil, da bi se naslednjega vrha G20, ki bo potekal jeseni v Indoneziji, morala udeležiti Ukrajina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rusija je bila po zavzetju ukrajinskega črnomorskega polotoka Krim leta 2014 izključena iz takratne skupine G8 in od takrat se vodilna svetovna gospodarstva srečujejo v formatu G7. Je pa ostala del skupine G20, katere članice so največja svetovna gospodarstva, 19 držav in Evropska unija, ki skupaj predstavljajo 85 odstotkov bruto svetovnega proizvoda.