Vrh EU le prva ovira na poti do dogovora

Resnično merilo uspeha pogajanj o brexitu tokrat ne bo potrditev morebitnega dogovora na ravni voditeljev EU, ampak v britanskem parlamentu, ki je trikrat zavrnil nesrečni ločitveni sporazum in lahko še vedno iztiri izstopni proces oziroma usmeri Združeno kraljestvo proti neurejenemu brexitu.

Eden od visokih evropskih diplomatov je po poročanju otoških medijev včeraj označil britanski parlament za Damoklejev meč, ki kot senca visi nad pogajanji o izstopu države iz EU, in opozoril, da se, medtem ko so v Bruslju iskali izhod iz slepe ulice brexita, na britanski strani Rokavskega preliva odvijajo vzporedna pogajanja, na katera Unija ne more kaj dosti vplivati. V mislih je imel prizadevanje za parlamentarno večino med ključnimi zavezniki Borisa Johnsona – poslanci iz evroskeptičnega krila vladajoče konservativne stranke in tistimi iz vrst severnoirskih demokratičnih unionistov, brez katerih potrditev kakršnegakoli dogovora ni mogoča.



Diplomatovo opozorilo je bilo na mestu, če upoštevamo izkušnje z neuspešnim potrjevanjem novembra lani sklenjenega ločitvenega sporazuma, a je hkrati pokazalo, kako so se stvari od takrat spremenile. Največja napaka, ki sta jo pri oblikovanju ločitvenega sporazuma naredili britanska in evropska stran, je bila, da nista predvideli lahko predvidljivih dogodkov. Naivno je bilo pričakovati, da bo večina britanskih poslancev glasovala za kakršenkoli dogovor z EU, tudi takšen, s katerim ne bi uresničili ključnih zavez, sprejetih na referendumu pred tremi leti.
 

Prizadevanje za parlamentarno večino

Zavrnitev ločitvenega sporazuma je bila lekcija za vse vpletene strani. Če ne drugega, je pokazala, da rešitve, ki jih ni mogoče spraviti skozi britanski parlament, niso rešitve, ampak ovira na poti do dejanskega iskanja rešitev.

Čeprav so v zadnjih tednih velikokrat poskusili obuditi večkrat zavrnjene predloge – od ločitvenega sporazuma do irskega varovala, ki bi veljalo samo za Severno Irsko in ne za celotno Združeno kraljestvo –, je vsak od teh naletel na že znano in na videz nepremostljivo oviro. Izjema je bil alternativni predlog, ki ga je britanska vlada poslala v Bruselj v začetku meseca. Ta se je od ločitvenega sporazuma razlikoval po tem, da je predvideval vzpostavitev carinske meje med Irsko in Severno Irsko ter regulativne meje med Severno Irsko in preostalimi deli Združenega kraljestva. Hkrati je predvideval vzpostavitev mehanizma za enostranski umik Severne Irske z enotnega evropskega trga.



Predlog so v nasprotju z ločitvenim sporazumom vsaj na prvi pogled podprli ključni Johnsonovi zavezniki, a to je bilo, še preden sta ga irska vlada in EU sprejeli kot osnovo za iskanje končne rešitve. Kaj je ostalo od njega v intenzivnih pogajanjih, ki so sledila srečanju britanskega in irskega premiera prejšnji teden v Liverpoolu, je drugo vprašanje.
 

Prva delovna sobota po 40 letih

Britanska vlada je včeraj popoldne vložila pobudo za izredno zasedanje spodnjega doma parlamenta dan po koncu vrha EU. Če je vlada ne bo umaknila, bo to prva sobotna seja parlamenta v več kot 40 letih. Johnson za potrditev dogovora potrebuje najmanj 320 poslanskih glasov. Premier od začetka septembra uradno vodi manjšinsko vlado, toda to ni njegova največja težava. Ključen izziv zanj je, ali lahko dokaže, da je našel dogovor, ki ga lahko sprejmejo tako evroskeptiki in Severni Irci kot proevropski zagovorniki spoštovanja referendumskega izida.

Če Johnsonu to ne bo uspelo, bo moral po veljavni zakonodaji, ki jo je parlament sprejel mimo njegove vlade, 48 ur po koncu vrha zaprositi EU za še en odlog brexita, s čimer bo prelomil ključno obljubo volivcem: da bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU do konca meseca.