Voditelji sveta na groove zabavi

»Ne vmešavaj se v volitve!« je Donald Trump zažugal ruskemu kolegu Vladimirju Putinu in ga nato kar dvakrat opozoril, preden sta za seboj zaprla vrata in se začela pogovarjati. Srečala sta se v Osaki, kjer se je danes začelo letno zasedanje voditeljev držav ali vlad foruma G20. To je bil šaljiv odgovor ameriškega predsednika na novinarsko vprašanje, ali bo Putina opozoril, naj se leta 2020 ne vmešava v ameriške volitve.

Putin se je smejal. Trump je ponovil opozorilo v še bolj šaljivem tonu. To je bilo jasno sporočilo, da so teme, kot je »vmešavanje v volitve« v Osaki, preživete in da se na vrhunskem srečanju govori o razpotjih. O enem se je neposredno pred prihodom na Japonsko izjasnil tudi ruski predsednik, ko je v intervjuju za Financial Times izjavil, da je »tako imenovana liberalna miselnost … v svoji nameri presežena in v sporu z interesi velike večine prebivalstva«.

Kult osebnosti preživet?

Na to se je nemudoma odzval predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki je pred novinarji na Japonskem pojasnil, zakaj so on in drugi evropski voditelji sploh pripotovali v Osako. »Mi smo kot Evropejci tukaj zato, da učinkovito in odločno branimo ter promoviramo liberalno demokracijo. Po mojem mnenju so avtoritarizem, kulti osebnosti in vladavina oligarhov dokončno preživeti. Ne glede na to, da se lahko kdaj zazdi, da so učinkoviti.«

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je zlasti voditelja ZDA in Kitajske opozoril na škodljive vplive njunega rivalstva na gospodarstvo. »Sestali smo se v času, ko se svetovno gospodarstvo sooča z negotovostjo,« je dejal Juncker in ni niti poskusil najti večjih krivcev od Trumpa in Xija.

Tako je pred uradnim začetkom zasedanja v Osaki nastalo ozračje, v katerem se bodo voditelji 19 najbolj dinamičnih gospodarstev, EU in glavnih multilateralnih organizacij prej sprli kot dogovorili o novem prekrojevanju trgovinske ureditve, zunanje politike in odnosa do podnebnih sprememb.



Po šaljivem opozorilu o nevmešavanju v volitve sta se Trump in Putin umaknila na pogovor o različnih temah, med drugim tudi o trgovini in razoroževanju. Je pa ameriški predsednik zabrusil novinarjem, da »tisto, kar mu bom rekel, ni vaš problem«. Čeprav je to za vse zanimivo, zlasti v trenutku, ko je odnos med Trumpom in Rusijo v središču razprav na ameriškem notranjem prizorišču, na splošno prevladuje prepričanje, da bo imelo na usodo globalne trgovine, gospodarstva pa tudi zunanje politike večji vpliv današnje srečanje med ameriškim in kitajskim predsednikom.

A tudi kitajski predsednik Xi Jinping v Osaki ni izgubljal časa. Že danes je bogate države obtožil protekcionističnega ravnanja in »uničenja« globalnega trgovinskega sistema. Ni izrecno omenil ZDA, a mu tega pravzaprav ni bilo treba. »Vse to vpliva na skupne interese naših držav in meče slabo luč na mir in stabilnost po svetu,« je dejal Xi.

Obilica komplimentov

Večstranski forum se je začel na dvostranskih nogah in je bil prvega dne še najbolj podoben groove zabavi, kjer se poskušajo vsi drug drugemu prikupiti, si delijo poklone in se pretvarjajo, da med njimi nikoli ni bilo spora. »Fantastičen človek! Fantastična ženska! Zelo sem vesel, da jo imam za prijateljico!« S temi besedami je Trump komentiral srečanje s kanclerko Angelo Merkel, kot da bi med njima vedno vladala popolna harmonija. Angela Merkel je molčala, ne da bi spremenila izraz na obrazu.

Prav tako je poskusil tudi Xi preskočiti vse hudournike japonskih čustev, ki jih je prav njegova vlada dvignila na najvišjo stopnjo. Z japonskim premierom Šinzom Abejem se je pogovarjal kot z enakopravnim sosedom in skorajda trgovinskim zaveznikom.
Tako se je zasedanje najmočnejših ljudi na svetu včeraj začelo v iluziji, da med njimi vlada vsesplošno zaupanje, ki ga je treba zdaj le še umestiti na pravo mesto. Torej tja, kjer to zahteva kapital.

Jutri se bo namreč pokazalo, da vse kljub vsemu ni tako idilično. Za Evropejce, še zlasti za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, bodo »rdeča črta« podnebne spremembe. Macron je že zagrozil, da ne bo podpisal skupnega dokumenta, v katerem ne bi bili zajeti tudi cilji, vpisani v pariškem sporazumu. Večstransko sodelovanje torej še zdaleč ne bo lahko. Prav zaradi tega so vsi prišli na Japonsko.