Neomejen dostop | že od 9,99€
Pedro Sánchez ostaja španski premier. Kakor ni bilo dvomov, nezaupnica levi koalicijski vladi, ki jo je vložil radikalno desni Vox, v parlamentu ni dobila absolutne večine. Za to, da bi prvaka socialistov na čelu izvršne oblasti zamenjal nestrankarski kandidat, 89-letni ekonomist Ramón Tamames, je danes glasovalo 53 poslancev, proti je bil 201, vzdržalo se jih je 91.
Predlog nezaupnice je bil že pred začetkom skoraj 14 ur dolge razprave obsojen na neuspeh. V domala vseh poslanskih skupinah razen Voxa so drugi tovrstni poskus spodkopavanja vladajoče koalicije v zadnjih treh letih označili za »cirkus«, »grotesko«, »izgubo časa«, »delirij«, in skrajni desnici je o menjavi po njenem mnenju najbolj škodljive izvršne oblasti v španski zgodovini uspelo prepričati le bivšega poslanca liberalnih Državljanov.
Če bi nezaupnica prestala glasovanje in bi nekdanji poslanec komunistične stranke Tamames na čelu vlade zamenjal Sáncheza, bi bila njegova glavna naloga, kakor je poudaril, razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Te tako ostajajo načrtovane ob koncu leta, še prej, 28. maja, bodo v Španiji izbirali lokalne in v delu države tudi nove regionalne oblasti.
Zaradi serije volitev, ki letos čakajo Špance, in pomanjkanja alternativnih predlogov predlagateljev nezaupnice je parlamentarna debata spominjala na velik predvolilni miting. Vox, tretja največja formacija v kongresu poslancev, ki v zadnjem času izgublja zagon, se je z nezaupnico hotel pozicionirati kot odločnejša opozicija in na desnem polu odškrniti glasove konservativni Ljudski stranki (PP). Mnenja, ali je radikalcem, ki jih vodi Santiago Abascal, to uspelo, so različna. Več enotnosti je med analitiki zaznati o intervenciji vodje leve manjšinske koalicije, ki naj bi včeraj iz parlamenta odšla okrepljena.
Sánchez in Yolanda Díaz, podpredsednica vlade iz vrst levičarske Unidas Podemos ter najbolje ocenjena političarka v državi, sta spretno izkoristila priložnost, ki jima jo je ponudila skrajna desnica. V odgovorih Tamamesu in Abascalu sta nizala socialne in progresivne dosežke vlade ter opozarjala, da PP in Vox druži zagovarjanje neoliberalne politike, ki je po dolžniški krizi povzročila škodo, po kateri si Španija še ni povsem opomogla. Razprava o nezaupnici je bila tudi priložnost, da so se v drugi plan pomaknile razpoke v vladajoči koaliciji, ki so v zadnjem času zaposlovale špansko politiko.
Na drugi strani so se v drugi največji parlamentarni stranki PP odločili za taktiko čim manjše izpostavljenosti. Njihov vodja Alberto Núñez Feijóo, ki sicer ni poslanec, a bi se lahko udeležil razprave, ni prestopil parlamentarnega praga. V glavni opozicijski formaciji, ki so ji ankete napovedale zmago, a vlade najverjetneje ne bo mogla oblikovati brez Voxa, so se na koncu vzdržali. Kot vzrok, da niso glasovali proti, so navedli spoštovanje Tamamesove tranzicijske dediščine, a niso pozabili pripomniti, da si Sánchez zasluži nezaupnico in da mu jo bodo na volitvah izglasovali državljani.
To je bil drugi neuspeli poskus predloga nezaupnice, ki jo je Vox v tem mandatu vložil proti prvi koalicijski španski vladi po koncu diktature. Rezultat glasovanja je bil oktobra 2020 v času pandemije podoben današnjemu, le da je takrat glavna opozicijska formacija Ljudska stranka (PP) glasovala proti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji