Marta Kos: Za vstop Ukrajine v EU bom delala podnevi in ponoči

Novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in nova evropska komisarka za širitev unije Marta Kos so ob nastopu mandata obiskali Kijev. Namen obiska je izraziti nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo.

Na svojem prvem obisku po nastopu mandata so se srečali s predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Razpravljali so o ruski invaziji in načinih za povečanje podpore EU ukrajinski samoobrambi. Costa, Kallas in Kos so se v prestolnici srečali tudi z drugimi člani ukrajinske vlade, ukrajinskega parlamenta in civilne družbe.

Predsednik evropskega sveta Costa je ukrajinskemu predsedniku zagotovil podporo na poti proti EU. FOTO: Alina Smutko/Reuters

Marta Kos: Delala bom podnevi in ponoči

»Delala bom podnevi in ponoči, da bom Ukrajini omogočila odprtje in zaprtje pristopnih pogajanj,« je na pogovorih z Zelenskim dejala komisarka za širitev Marta Kos. Ukrajina je v njenih očeh pokazala, kaj je možno narediti v nemogočih časih. Narejen je bil že znaten napredek v reformah, je ocenila.

Prinesla naj bi tudi svoje izkušnje iz Slovenije, ko je vstopala v EU. »To smo videli kot nacionalni projekt. To ni le naloga vlade in vrhovne rade (ukrajinskega parlamenta), temveč vključuje tudi civilno družbo in vse regije,« je poudarila.  Naredila bo vse, kar vse v njeni moči, da Ukrajina pride do ciljne črte pogajalskega procesa.

Pripravlja se 15. sveženj sankcij

Costa je na tiskovni konferenci z Zelenskim opozoril na nujnost spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. »Nagrajevanje agresije bi bilo grožnja celotni mednarodni skupnosti,« je dejal. Ruske grožnje z uporabo jedrskega orožja so po njegovih besedah nesprejemljive.

Napovedal je tudi okrepitev pritisk na rusko gospodarstvo s 15. svežnjem sankcij proti Putinovemu režimu. Ukrajina naj bi tudi napredovala na poti proti EU. Strani si bosta prizadevali, da bi Kijev že v prvi polovici odprla dva sklopa pristopnih pogajanj v prvi polovici prihodnjega leta.

Marta Kos, Antonio Costa in Kaja Kallas na kijevskem Majdanu. FOTO: Sergei Supinsky/AFP

Zelenski je opozoril, da Rusije deluje tudi proti Evropi. »Skupaj jih želimo poraziti,« je dejal. Partnerjem iz EU je tudi izročil seznam potreb za okrepitev zračnega ščita pred ruskimi napadi.

»Od prvega dne vojne EU stoji ob strani Ukrajini. Od prvega dne svojega mandata ponovno potrjujemo neomajno podporo Ukrajincem,« je ob prihodu v ukrajinsko prestolnico na družbenem omrežju X zapisal novi predsednik Evropskega sveta. Dodal je, da je ponosen, da je v Kijevu z novo visoko zunanjepolitično predstavnico unije in novo evropsko komisarko za širitev.

»Na prvem obisku od prevzema položaja je moje sporočilo jasno: Evropska unija želi, da Ukrajina zmaga v tej vojni. Za to bomo storili vse, kar je treba,« je zapisala Kallasova.

Kosova pa je sporočila, da lahko Ukrajina računa na neomajno in močno podporo Evrope na njeni poti do svobode, miru in evropske prihodnosti.

Nazadnje je Kijev od predstavnikov EU v začetku meseca obiskal visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell, septembra pa je bila tam tudi nova stara predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Tedaj je naznanila prispevek EU v okviru posojila skupine G7 Ukrajini v višini 50 milijard ameriških dolarjev oziroma 45 milijard evrov. Unija bo prispevala okoli 18 milijard evrov.

Nad pomočjo Ukrajini bo po novem v sodelovanju z visoko zunanjepolitično predstavnico bdela nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos. EU Ukrajino podpira tudi pri njenih prizadevanjih za vstop v povezavo ter na političnem, humanitarnem in vojaškem področju. Med glavnimi izzivi, s katerimi se bo moralo spopasti novo vodstvo EU, je poleg nadaljnje podpore Ukrajini okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, tudi v luči vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo.

Novi napadi in nove žrtve 

Rusija je sicer ponoči izvedla nove napade na Ukrajino. 

Guverner Dnipropetrovska Sergej Lisak je na telegramu sporočil, da so bili v ruskem raketnem napadu v regiji ubiti štirje ljudje. Najmanj 24 je ranjenih, med njimi jih je sedem v kritičnem stanju. Podrobnosti o vrsti rakete niso znane. Minuli teden je namreč Rusija ravno Dnipro, glavno mesto omenjene regije, napadla z novim tipom balistične rakete srednjega dosega po imenu orešnik.

Na udaru ruskih brezpilotnikov je bil tudi Kijev. Zračna obramba je nad prestolnico uničila okoli deset dronov, žrtev pa naj ne bi bilo. Skupno je sicer Rusija po navedbah ukrajinske strani nad državo ponoči poslala 78 brezpilotnikov. Zračna obramba jih je sestrelila več kot 30, ostali pa naj bi izginili z radarjev.

Medtem je v ruski obmejni regiji Brjansk v napadu ukrajinskega drona življenje izgubil 11-letni deček, je na telegramu sporočil tamkajšnji guverner Aleksander Bogomaz.

Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi je sicer ruska zračna obramba ponoči uničila skupno 29 ukrajinskih dronov - 20 nad regijo Brjansk, sedem nad Kalugo ter po enega nad regijama Smolensk in Kursk.