Veliko neliberalno prijateljstvo

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je danes v Budimpešti udeležil četrtega srečanja bilateralnega sveta za strateško sodelovanje njegove države z Madžarsko, ki je v Evropski uniji najbrž največja prijateljica Turčije.

»Živimo v trikotniku Berlin–Moskva–Istanbul,« je prejšnji teden v Budimpešti izjavil madžarski premier Viktor Orbán. Z nemškim kotom tega geometrijskega lika Orbán sicer ni v pretirano dobrih odnosih, to izjavo pa je dal v navzočnosti voditelja drugega »kota«, s katerim je v zelo dobrih odnosih: ruskega predsednika Vladimirja Putina. Voditelj severovzhodne sosede je danes gostil še voditelja tretjega kota, s katerim sta prav tako v zelo dobrih odnosih: turškega kolega Recepa Tayyipa Erdoğana, ki je prišel v Budimpešto na madžarsko-turško vrhunsko srečanje.



Že drugič ta mesec sta se gledala iz oči v oči, zadnjič je to bilo sredi oktobra v azerbajdžanski prestolnici Baku, kjer je potekal vrh »turškega sveta«, držav, v katerih govorijo jezike, sorodne turškemu. V tem svetu so gostiteljica srečanja, Kazahstan, Kirgizija, Turčija in Uzbekistan, Madžarska, ki ima od lani status opazovalke, pa bi se rada včlanila, čeprav je njen jezik iz druge, ugrofinske jezikovne družine.

V Bakuju se je Erdoğan lepo zahvalil Orbánu za podporo. Madžarska je namreč le nekaj dni pred tem najprej zagrozila z vetom, potem pa dosegla, da je Evropska unija po celodnevnem zavlačevanju sprejela »uravnoteženo« izjavo o turškem napadu na sosednjo Sirijo, v kateri Kurdi niso omenjeni niso z besedo. »EU je bila paralizirana zaradi provokativnega madžarskega veta. Dve leti sem se trudil, da bi prepričal kolege v svetu zunanjih ministrov EU, naj razpravljajo o kurdskem vprašanju in o tem, kakšno naj bo o tem evropsko stališče. Zdaj EU ni pripravljena in je brez strateškega kompasa,« je za novičarsko spletišče Euroaktiv komentiral dogajanje nekdanji grški zunanji minister Nikos Kocias.
 

Turškega predsednika je na ulicah madžarskega glavnega mesta pričakalo več sto demonstrantov, ki so protestirali proti turškega posredovanju v Siriji. Foto Afp

Niti besede proti Turčiji

Orbán tokrat ni prvič podprl turškega kolega. Že leta 2013 je bil edini evropski voditelj, ki je zagovarjal Erdoğanov obračun s protivladnimi protestniki. Ko ga je štiri leta pozneje obiskal v Ankari, mu je zatrdil, da Madžarska v EU ni nikoli rekla ničesar proti turški politiki. Ko je Budimpešta nasprotovala evropski obsodbi nedavnega turškega vojaškega vdora v Sirijo, je to utemeljila z besedami, da bi to lahko razhudilo Turčijo, ki bi se lahko maščevala s tem, da bi odprla meje in poslala na staro celino še več pribežnikov iz južne sosede.

Turčija je sprejela približno 3,6 milijona sirskih beguncev in zagrozila, da jih bo poslala naprej v EU, če bo ta nasprotovala njenemu vojaškemu posegu na severu Sirije. »V prihodnjih tednih bo padla odločitev, kaj bo Turčija naredila s temi ljudmi. Lahko jih pošlje nazaj v Sirijo, lahko pa jih preusmeri proti Evropi,« je po začetku turške operacije izjavil Orbán. Po njegovih besedah je že zdaj na balkanski poti okoli 90.000 pribežnikov, »če jih bo Turčija dodala še nekaj stotisočev, bo Madžarska prisiljena uporabiti silo na meji s Srbijo,« je bil oster madžarski premier.

Postanek v Budimpešti je bil Erdoğanov tretji uradni obisk na Madžarskem v zadnjih šestih letih. Madžarski mediji so pred slabim mesecem poročali, da so oblasti v Budimpešti dovolile gradnjo osnovne in srednje šole, ki ju bo odprl novi turški sklad Maarif, ki ga podpira vlada v Ankari, vzpostavili pa so ga kot konkurenco po vsem svetu razširjenemu šolskemu sistemu, ki ga je utemeljil v ZDA živeči Fethullah Gülen, domnevni organizator spodletelega državnega udara proti Erdoğanu pred tremi leti.