Križi in težave Ursule von der Leyen

Če bi se izšlo po načrtih, bi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker že končal delo in njegov položaj v bruseljski palači Berlaymont bi s 1. novembrom prevzela Nemka Ursula von der Leyen.

Do začetka mandata von der Leynove se ne bodo več ukvarjali s politično kočljivimi zadevami. Na mizi bodo imeli redne obveznosti in sodelovali v sprejemanju zakonodaje. Objavili naj bi napoved gospodarskih gibanj v EU in ocene proračunskih načrtov članic območja z evrom. Takšno podaljšanje dela »stare« evropske komisije ne bo prvo. Podobni zapleti so spremljali začetek obeh evropskih komisij pod vodstvom Joséja Manuela Barrosa.

Pri Ursuli von der Leyen je zamuda kočljiva, ker se mora EU ukvarjati s številnimi težavami in nesoglasji, od brexita do prihodnjega sedemletnega proračuna. Tudi jamstev, da bo z novimi kandidati vse potekalo brez zapletov, ni. Glede novega madžarskega kandidata, stalnega predstavnika pri EU Olivérja Várhelyija, se utegnejo pojaviti dileme o primernosti zaupanja širitvenega resorja predstavniku države članice, ki je v postopkih, da krši temeljna načela EU. Kot taka za balkanske kandidatke gotovo ne bi smela biti zgled pri vzpostavljanju pravne države.

Superkomisar

Tudi novemu kandidatu francoskega predsednika Emmanuela Macrona Thierryju Bretonu utegnejo v evropskem parlamentu povzročati težave. Breton je uspešen menedžer, bil je na čelu France Télécom, zadnjih deset let pa je vodil francoski digitalni orjak Atos. Neugodna vprašanja lahko pričakuje glede navzkrižja interesov. Kot nekakšen »superkomisar« bo pristojen za področja, kot so notranji trg, digitalne storitve ali umetna inteligenca, ki so bolj ali manj neposredno povezana z njegovim preteklim menedžerskim delom.

Breton, ki je bil v obdobju 2005-2007 minister za gospodarstvo v francoski desnosredinski vladi, bi v primeru imenovanja postal eden od najmočnejših ljudi v evropski komisiji, saj bo imel pod sabo številna ključna področja, tudi obrambno industrijo.

Padec prejšnje kandidatke Sylvie Goulard je bil za Macrona grenka izkušnja, pa tudi jasno znamenje evropskih parlamentarcev, da ima njegova prevzetnost na bruseljskem odru svoje meje. Njegovo ravnanje, denimo glede pristopnih pogajanje s Severno Makedonijo ali soliranje v odnosih z Moskvo, že tako vzbuja širše nezadovoljstvo v EU.


 

Kaos v Romuniji

Največja težava za von der Leynovo je politični kaos v Romuniji. Tam je odhajajoča socialistična vlada premierke Viorice Dăncile prejšnji teden kot novega kandidata predlagala Victorja Negrescuju. Temu nasprotuje tako predsednik Klaus Iohannis kot tudi novi premierski kandidat iz vrst desnosredinske EPP Ludovic Orban. Za najbolj resnega komisarskega kandidata, ki naj bi imel podporo nove vlade, velja evropski poslanec iz skupine EPP Siegfried Mureșan. Prva romunska kandidatka Rovana Plumb v evropskem parlamentu ni naredila testa navzkrižja interesov.

Če bi bil izbran Mureșan, bi von der Leynova imela na komisarskih položajih dve ženski manj od prvotnega predloga in ne bi izpolnila obljube o spolnem ravnotežju.



Če bi se izšlo po načrtih, bi bila nova evropska komisija potrjena na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta zadnji teden novembra, delovati pa bi lahko začela 1. decembra.

​Kot pika na i težav je odložitev brexita, zaradi katere mora Združeno kraljestvo – tako kot vsaka članica s pravicami in dolžnostmi – predlagati svojega kandidata. Temu se je premier Boris Johnson do zdaj upiral.