Velike razprtije znotraj »istega« naroda

V Putinovem dolgem zapisu o zgodovinskih in sedanjih povezavah med ruskimi in ukrajinskimi pripadniki »istega naroda« so v Kijevu odkrili cel kup novih ozemeljskih groženj velike vzhodne sosede.

»Si predstavljaš, kakšen bi bil svetovni odziv, če bi nemška kanclerka Angela Merkel napisala tako imenovano zgodovinsko študijo, v kateri bi ugotovila, da so Nemci in Avstrijci isti narod, ker govorijo isti jezik in imajo skupno zgodovino, a so jih velike sile, ki so hotele iz Avstrije narediti 'nenemško Nemčijo', razdvojile in sprle?« je začel pogovor ukrajinski prijatelj, ki me je pred dnevi ves iz sebe poklical iz Kijeva. Takoj sem vedel, o čem govori, saj sem tudi sam na začetku tedna z velikim zanimanjem prebral obsežen članek o »zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev«, pod katerega se je podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Pravzaprav prijatelj ni bil toliko razburjen zaradi že večkrat ponovljenega stališča dolgoletnega poglavarja Kremlja, da so Rusi in Ukrajinci (pa tudi Belorusi) zgodovinsko isti narod, bolj je bil jezen zato, ker je bilo po svetu tako malo odmevov in obsodb tega, kar je poimenoval Putinovo »izkrivljanje zgodovine«.

Ruski predsednik je napisal precej dolg članek, tako dolg, da je naslednji dan njegov trud in porabljeni čas sarkastično pohvalil celo njegov ukrajinski kolega Volodimir Zelenski, ki se je na Putinovo tezo o »enotnem narodu« duhovito odzval že takrat, ko jo je ta konec prejšnjega meseca izrekel na maratonskem pogovoru s prebivalci Rusije: »Mi nismo en narod. Če bi bili, bi v Moskvi plačevali z grivnami, nad njihovim parlamentom pa bi plapolala rumeno-modra zastava.« Zelenski, ki ga je Putin v članku obtožil, da je lagal, ko je pred volitvami obljubljal, da bo zaustavil vojno v državi, je izjavil, da zavida voditelju tako velike države, ki ima toliko časa, da si lahko privošči pisanje takšnih člankov, in dodal, da zdaj vsaj ve, zakaj Putin doslej še ni našel časa, da bi se srečal z njim.

V članku se Putin spusti globoko v skupno zgodovino sedanjih vzhodno slovanskih narodov, vse do srednjega veka. Govori o njihovem skupnem jeziku in pravoslavni veroizpovedi ter pojasni, da so Ukrajinci dobili ime po tem, ker so živeli ob meji, na samem robu skupnosti, na »okrajini«. Opozarja na skupno kulturno dediščino, omenja velikega ukrajinskega avtorja in ruskega domoljuba Nikolaja Gogolja ter dodaja, da je največji ukrajinski pisatelj pesnik Taras Ševčenko stihe pisal v ukrajinščini, prozo pa v ruščini.

Od srednjega veka do danes

Po njegovih besedah se tudi v sovjetskih časih Ukrajincem ni slabo godilo, saj sta bila dva od njih na samem čelu države: Nikita Hruščov in Leonid Brežnjev. »Sodobna Ukrajina je v celoti dete Sovjetske zveze. Mi pa vemo in se spominjamo, da je bila v veliki meri ustanovljena na račun zgodovinske Rusije,« je zapisal Putin. Del nekega naroda se po njegovih besedah lahko v nekem trenutku odloči, da bo postal samostojen, in to je treba spoštovati, a oditi bi moral s tistim, čimer je prišel, ne pa s tem, kar so mu podarili boljševiki. Putin je ponovil predlog svojega političnega mentorja, zdaj že pokojnega nekdanjega župana Skt. Peterburga Anatolija Sobčaka, da bi se morale nekdanje sovjetske republike po osamosvojitvi vrniti v okvire meja, ki so jih imele pred tem, ko so se pridružile Sovjetski zvezi.

Zapisal je tudi, da sta Rusija in Ukrajina še pred 30 leti tako tesno sodelovali, da bi jima danes zavidali v Evropski uniji, v letih 1991-2013 pa je Ukrajina na račun nizkih cen ruskega zemeljskega plina privarčevala več kot 82 milijard dolarjev. A potem se je v Ukrajini s pomočjo zahodnih držav zgodil državni udar, iz nje so naredili »Antirusijo«, konec leta 2019 pa je njihov BDP na prebivalca padel na manj kot štiri tisoče dolarjev. »To je manj kot v Albaniji, Moldaviji ali nepriznanemu Kosovu. Ukrajina je zdaj najbolj revna država v Evropi,« je dodal Putin.A kljub temu je Rusija še vedno pripravljena priskočiti na pomoč svoji bratski sosedi, je še zapisal ruski predsednik, ki je prepričan, da je dejanska suverenost Ukrajine mogoča le v partnerstvu z Rusijo.

V ruski zahodni sosedi so več Putinovih besed dojeli kot odkrite grožnje. Ko je kritiziral novi ukrajinski zakon o izvornih narodih, med katere Rusov niso prišteli, ga je poimenoval »orožje za množično uničevanje«, s katerim hočejo izbrisati milijone njegovih sonarodnjakov. Posvaril je, da »ne bomo nikoli dopustili, da bi naša zgodovinska ozemlja in tam živeče ljudi, ki so nam blizu, uporabili proti Rusiji«. Tisti, ki bodo to poskušali narediti, pa da »sami rušijo svojo lastno državo«.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je konec tedna zatrdil, da v Rusiji nima nihče ozemeljskih pretenzij do Ukrajine, poslanec vladajoče stranke Združena Rusija Pjotr Tolstoj pa je pred kratkim za državno televizijo izjavil, da je v Ukrajini, ki je »nedvomno del naše velike Rusije«, problem zgolj peščica lopovov, ki je s pomočjo korupcije prevzela oblast. »Treba jih je samo obesiti na ulične svetilke,« je svetoval.