Svoboda kulture je na Slovaškem na preizkušnji

Odkar se je po odstopu leta 2018, kar je bila posledica množičnih protivladnih protestov po umoru novinarja Jána Kuciaka in njegove zaročenke, na oblast na Slovaškem znova zavihtel Robert Fico in za potrebe večine sklenil zavezništvo s skrajno desnico, očitki in protesti spremljajo tudi to njegovo vlado. V zadnjih dneh so uperjeni proti ministrici za kulturo Martini Šimkovičovi.

Povod za ponedeljkovega v Bratislavi, ki se ga je po podatkih organizatorjev, več civilnodružbenih organizacij, udeležilo približno devet tisoč ljudi, sta bili odstavitvi oziroma zamenjavi direktorja Slovaškega narodnega gledališča Mateja Drličke in direktorice Narodne galerije Alexandre Kusá.

Oba sta se tudi udeležila protesta ter skupaj z množico zahtevala odstop ministrice, ki jo je na funkcijo predlagala Slovaška nacionalna stranka, in razveljavitev spornih potez, zaradi katerih na vodstvene položaje prihajajo neprimerni in nekompetentni ljudje, na primer podjetnik in akademik Anton Bittner kot v. d. v Narodno galerijo, medtem ko odstavljena direktorja tako doma kot v tujini veljata za ugledna in sposobna.

Slovaška, Bratislava FOTO: Nejc Gole/Delo

Glave bodo še padale

Novica o izgubi službe je najprej minuli torek doletela Mateja Drličko, med drugim zaradi njegovega »političnega aktivizma«. Ta je seznam ministričinih razlogov odločno zavrnil ter jih označil za popolne laži. »Edini razlog je, da njena vlada noče, da bi bila kultura svobodna,« je njegovo izjavo za Observer citiral Guardian. Le dan za njim je bila ob položaj še Alexandra Kusá, s katero sta pozneje v družbi sodelavcev (in ob njihovi podpori) pripravila skupno tiskovno konferenco. Po poročanju slovaške agencije Tasr je bil glavni očitek Alexandri Kusá neučinkovito vodenje galerije, pri čemer je ministrstvo okrcalo postopke pri obnovi galerije in opozorilo na navzkrižje interesov (Kusá naj bi bila v sorodu s predstavnikom izvajalca del) ter se obregnilo še ob neustrezno upravljanje javnih sredstev.

V sporočilu za javnost je galerija nato med drugim zapisala, da uslužbenci trdno stojijo za odstavljeno direktorico ter ji priznavajo »ogromen napor, čas, znanje, človečnost, inovativno vizijo in občasno nadčloveško predanost«, ki jih je vložila v ustanovo. Alexandra Kusá je v galeriji sprva delovala kot kustosinja, vodila pa jo je od leta 2010. Anton Bittner jo je zamenjal nemudoma, prvo, kar je naredil, pa je bila ukinitev brezplačnega vstopa v galerijo. Šušlja se že o naslednji odstavitvi, tarča naj bi bil direktor Narodnega muzeja Branislav Panis.

Slovaška kulturna ministrica je med drugim zagovornica teorij zarote. FOTO: promocijsko gradivo

Ministrica Martina Šimkovičová, nekdanja televizijska voditeljica, znana po širjenju nestrpnosti in naklonjenosti teorijam zarote, ter poslanka v obdobju 2016–2020, ki je na položaju od oktobra, je sicer pred časom med drugim odstavila že vodjo mednarodne umetniške institucije za otroke Bibiana.

Močno je razburila tudi spomladi, ko je pod pretvezo zagovarjanja pluralizma in demokracije napovedala prestrukturiranje in preimenovanje javne radiotelevizije. Kljub množičnim protestom, h katerim je pozvala opozicija in se jih je udeležilo več deset tisoč ljudi, kljub na tisoče podpisom proti, stavki novinarjev ter kritikam tako tedanje predsednice države Zuzane Čaputove kot evropske radiodifuzne zveze (EBU) je namera v parlamentu (ob večinski podpori koalicije in bojkotu opozicije) prejela zadostno podporo.

Med spremembami, ki jih predvideva zakon, je denimo izvolitev generalnega direktorja, o katerem odloča devetčlanski svet ustanove, v tem pa štiri člane imenuje ministrstvo za kulturo in pet parlament. Podobnost vsega naštetega z dejanji zadnje Janševe vlade je zgolj naključna, pri čemer je tudi na Slovaškem javna radiotelevizija (prej RTVS, zdaj STVR) veljala za najbolj zaupanja vreden medij, vlada pa mu je očitala pristranskost in si ga tako po mnenju kritikov prikrojila po svoje.