Varšava vztraja pri ustavnem polexitu

Razprava v evropskem parlamentu je pokazala, da kljub govorjenju o dialogu vlada v Varšavi ne popušča in ne priznava primata prava EU v povezavi z nacionalnim ustavnim redom. V evropski komisiji sicer govorijo o spodkopavanju temeljev EU, a pri odzivanju bodo zadržani in pazljivi.

»Ne moremo in ne bomo dovolili, da bodo naše vrednote postavljene na kocko,« je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Naštela je instrumente, ki so na razpolago kot odziv na sodbo poljskega ustavnega sodišča (ugotavljanje kršitev prava EU, uporaba pogojevanja izplačil, postopek po 7. členu), a konkretnega odziva ni napovedala.

Po njenih besedah se je zgodilo prvič, da je sodišče države članice odločilo, da pogodbe EU niso skladne z nacionalno ustavo. »Sodba spodkopava zaščito neodvisnosti sodstva,« je povedala nemška krščanska demokratka. Brez neodvisnih sodišč imajo ljudje manj zaščite in posledično so njihove pravice ogrožene, je nadaljevala.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v nastopu – čeprav bi nastop lahko trajal le pet minut, je govoril več kot pol ure – zavračal kakršenkoli »polexit«, a je vztrajal pri svoji liniji, da s sodbo poljskega ustavnega sodišča ni nič narobe in da se primat prava EU ne more nanašati na njihov ustavni sistem. Pravo EU ima prvenstvo le na področjih, na katera so države članice prenesle pristojnosti, je dejal.

Izvršena dejstva?

Najvišji zakon na Poljskem je po njegovih besedah ustava. Sicer je veliko govoril o dvojnih standardih in Poljski kot njihovi žrtvi. »Nesprejemljivo je širjenje pristojnosti z izvršenim dejstvom,« je povedal parlamentarcem. Prepričan je, da ne bi smeli govoriti o finančnih sankcijah in uporabljati groženj. »Izsiljevanje ne bi smelo biti politika do ene države članice, je poudaril Morawiecki.

Vodja skupine EPP Manfred Weber je med parlamentarno razpravo opozoril, da se dogajanja na Poljskem, spodkopavanja vladavine prava in slabljenja EU najbolj veseli Vladimir Putin. Voditeljica socialistov Iratxe García pa je opozorila, da je Poljska več kot vladajoča stranka PiS, Madžarska več kot Viktor Orbán in Slovenija več kot Janez Janša.

Varšava bi Bruslju brala levite o demokraciji

Po besedah liberalca Guya Verhofstadta je odločitev, da je Poljska 1. in 19. člen pogodbe o EU, ki po sodbi sodišča nista skladna s poljsko ustavo, sprejela leta 2004 ob vstopu v Unijo. Oba člena (s 1. se ustanavlja Unija, 19. pa govori o sodišču EU) sta po njegovih besedah motila tudi zagovornike brexita.

V četrtek o resoluciji

Morawiecki je med odgovarjanjem na nastope poslancev napovedal, da bodo ukinili sporno disciplinsko zbornico za sodnike, saj ni izpolnila pričakovanj in njene odločitve o sodnikih, ki so kršili kodeks, niso bile uresničene praksi. Ursula von der Leyen pa ni več govorila, da bo evropska komisija že kmalu sprožila postopek za zamrznitev evropskih sredstev. Prednost daje temeljitosti pri pripravi primerov. Tako bo Bruselj očitno počakal, da sodišče EU najprej odloči o tožbi Madžarske in Poljske proti mehanizmu pogojevanja izplačil z vladavino prava.

Parlamentarna razprava je trajala štiri ure in pol.  Nobeden od osmih slovenskih poslancev ni nastopil.  V imenu predsedstva svetu EU je nastopil zunanji minister Anže Logar. Poudaril je pomen vladavine prava v EU in se zavzel za konstruktiven dialog med Poljsko in evropsko komisijo.

Evropski parlament bo predvidoma v četrtek sprejel resolucijo, v kateri bo pozval, naj se Poljski ne odobri nacionalni načrt za okrevanje, s katerim naj bi dobili za 23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev.