Valižanski duh v evropskih armadah

Predsednik ZDA Donald Trump, ki ves časa graja staro celino, bi moral že biti zadovoljen. Evropske zaveznice so v zadnjih dveh letih za obrambo namenile 41 milijard dolarjev več in do konca prihodnjega leta naj bi se številka zvišala na 100 milijard.

To je na zasedanju obrambnih ministrov Nata z zmernim zadovoljstvom izračunal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. A do uresničitve zaveze, nazadnje potrjene na Natovem vrhu v Walesu leta 2014, je še dolga pot. Po zadnjih podatkih za leto 2017 je le pet članic namenilo za obrambo najmanj 2 odstotka BDP, tri so bile blizu meje. Članice so morale predstaviti zavezništvu verodostojne načrte, kako bodo do leta 2024 izpolnile valižanske zaveze in namenile dva odstotka BDP za obrambo.

Vse vrste olajšav

Med zaveznicami se že dolgo krešejo mnenja, kako bi morali postaviti merila za izračun dveh odstotkov. Predvsem države, ki so daleč od dveh odstotkov, bi rade vključile čim več stvari. Italija je, denimo, zahtevala, da bi to moralo vključevati izdatke, ki niso del obrambnega proračuna, a služijo obrambi. »Izdatki za razvoj kibernetične obrambe bi morali šteti enako kot izdatki za tanke,« je za Financial Times povedala italijanska obrambna ministrica Elisabetta Trenta. Rim je z 1,15 odstotka BDP za obrambo v spodnji tretjini članic.

V zavezništvu takšne razprave potekajo na obrobju in niso bile na mizi ministrov. Številni si velikokrat želijo kakšne olajšave. Neuradno je slišati, da se takšne razprave pojavijo, ko, denimo, Francija želi – tako kot dela Italija s karabinjerji – vključiti v izdatke žandarmerijo. Nato kdo v Nemčiji poudari, da bi v okviru dveh odstotkov morali upoštevati še mednarodno razvojno pomoč. In razprave se ne premaknejo. Berlin je v zadnjih letih na veliko krepil obrambni kolač, a leta 2024 bo med manjšo skupino članic, ki ne bo dosegla dveh odstotkov, marveč le poldrugega.

Slovenske dileme

Slovenija je na sedež Nata poslala zgolj politično napoved, da bo do leta 2024 imela izdatke v višini 1,5 odstotka BDP. Kako se bo to ­zgodilo, ni jasno, saj bi po veljavnem ­srednjeročnem programu iz lanskega aprila leta 2023 dosegli le 1,11 odstotka. Kot je v Bruslju pojasnil obrambni minister Karl ­Erjavec, se bo v prvi fazi delež ­zviševal predvsem z rastjo plač skladno s sporazumom s sindikati. Največja slovenska težava so naložbe v opremo, saj je Slovenija že ­dolgo na repu članic Nata po deležu v obrambnem proračunu.

»Če kupimo vojaško opremo, se bo prej ko slej pojavilo vprašanje, ali sploh imamo dovolj vojakov za njeno upravljanje,« je povedal Erjavec. Nabava osemkolesnikov za srednjo bataljonsko skupino je zastala in Erjavec je napovedal »taktično študijo«.
Preden se bo kaj premaknilo, naj bi Slovenija pripravila nove razvojne načrte. Postavlja se vprašanje, kakšna je sploh absorpcijska sposobnost za opremo in kakšni dobavni roki. Ključna naj bi bila priprava proračuna za prihodnji dve leti, ko se bo pokazalo, ali bo Slovenija res začela izpolnjevati cilj za leto 2024.