V ZDA se znova razplamtevajo debate, kako zanesljive so v resnici ankete

Po volitvah v ZDA je znova aktualno vprašanje o zanesljivosti anket. Te so namreč večji del kampanje sporočale, da je bitka med kandidatoma pretesna, da bi se dalo napovedati zmagovalca. Nato pa je Donald Trump prepričljivo premagal Kamalo Harris, pri čemer je osvojil najmanj pet ključnih držav, drugod pa se je odrezal nad pričakovanji.

Republikanec Trump je glede na doslej znane rezultate na torkovih volitvah osvojil najmanj 295 elektorskih glasov – za zmago je potrebnih 270 –, demokratka Harrisova pa 226. V nov mandat bo obenem vstopil z republikansko večino v senatu, morebiti tudi v predstavniškem domu kongresa.

Kot ob tem na podlagi analiz rezultatov in mnenj strokovnjakov ugotavlja britanski BBC, se zdi, da so ankete že tretje zaporedne volitve podcenjevale podporo Trumpu. Ta je kot prvi republikanski kandidat v zadnjih dveh desetletjih – nazadnje je to leta 2004 uspelo Georgeu W. Bushu – osvojil tudi večino glasov volivcev.

Večina anketarjev se je sicer osredotočala na sedem ključnih, t. i. nihajočih držav – Arizono, Georgio, Michigan, Nevado, Severno Karolino, Pensilvanijo in Wisconsin – in tam je bil Trumpov rezultat, čeprav nekoliko višji, dejansko zelo blizu napovedim anket.

Zakaj superzvezdniki Kamali Harris niso pomagali, Elon Musk pa Trumpu je

A ob tako izenačenih napovedih lahko majhne spremembe na koncu pomenijo veliko razliko. Že pred volitvami so tako številni mediji opozarjali, da bi kljub tesni bitki upoštevaje možnost statistične napake eden od kandidatov lahko osvojil prepričljivo zmago – bodisi po elektorskih glasovih bodisi po številu glasov volivcev.

Podcenjevali premike v korist Trumpu

Donald Trump FOTO: Brian Snyder/Reuters

So pa ankete v nekaterih drugih delih ZDA v večji meri podcenile Trumpa, kar po mnenju profesorja na univerzi Georgetown Michaela Baileyja kaže na nekatere slepe pege. »Na prvi pogled so se ankete v ključnih državah nekoliko preveč ogrele za Harrisovo, a ne prehudo, ko pa pogledaš globlje, je vse skupaj malo manj navdušujoče,« je dejal.

Na Floridi so, denimo, ankete, ki jih združuje portal RealClearPolitics, v zadnjih tednih Trumpu pripisovale prednost petih odstotnih točk. Na koncu je zmagal s 13 odstotki prednosti. V New Jerseyju naj bi Harrisova po nekaterih napovedih zmagala z naskokom približno 20 odstotnih točk, a je bila nato razlika v izidih le desetodstotna.

Bailey meni, da so se anketarji letos preveč zanašali na predvidevanje, da bodo ljudje volili podobno kot leta 2020, pri čemer so podcenjevali premike v korist Trumpu med Latinskoameričani in mladimi volivci.

Med mladimi moškimi, starimi od 18 do 29 let, jih je glede na vzporedne volitve televizije NBC, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, kar 49 odstotkov glasovalo za Trumpa, kar je razblinilo predhodno predstavo, da se mladi na splošno nagibajo bolj v levo. Obenem naj bi zanj glasovalo 54 odstotkov latinskoameriških moških – 18 odstotnih točk več kot leta 2020.

Anketar Nate Silver, ustanovitelj spletne strani za analizo anket 538, pa je opozoril, da so nekatere ankete vendarle zaznale premike, a so jih mnogi spregledali. V analizi rezultatov je izpostavil anketo v mestu New York, ki je nakazovala krepitev podpore Trumpu v tradicionalno demokratski utrdbi.

Bailey med drugim meni, da bi morali anketarji v prihodnje narediti korak naprej od naključnega vzorčenja, češ da je to v svetu, v katerem se mnogi ne oglašajo več na telefon ali sporočilo neznane številke, nedosegljiv cilj.

Ob vse manjši odzivnosti na ankete strokovnjaki opozarjajo, da ta sovpada še z vse večjim nezaupanjem v medije in institucije – to zlasti drži med Trumpovimi podporniki, zaradi česar bi bili po mnenju nekaterih ti lahko v manjši meri zajeti v anketah.

Da bi presegli te pomanjkljivosti, zdaj številne ankete delujejo bolj kot modeli, pri čemer javnomnenjski inštituti dajejo večjo težo odgovorom posameznih skupin in vključujejo druge pričakovane faktorje, kot je, denimo, volilna udeležba. Številni so se usmerili tudi v spletne ankete, a strokovnjaki menijo, da so te že znano nezanesljive, še piše BBC.